koledar [latinsko calendae, ‘prvi dan v mesecu’ (plačilni dan)], na astronomskih opazovanjih temelječa delitev časa na leta, mesece in dneve; najstarejši koledar v Egiptu 2770 pr. n. š. Težava pri postavitvi koledarja je v tem, da niti sinodski mesec niti tropsko leto ne trajata celo število dni. V skoraj vseh starejših koledarjih je bila največja enota lunarno leto (12 mesecev), ki so ga delili na 6 mesecev, dolgih po 29 dni, in šest mesecev, dolgih po 30 dni. Izravnavo z Luninimi menami so dosegli s prestopnimi dnevi (v starem veku s prestopnimi meseci); takšen je muslimanski koledar, po katerem štejejo čas od bega Mohameda iz Meke 15./16.7.622 n. š. (hedžra). Pomanjkljivost lunarnega leta je v tem, da je 11 dni krajše od solarnega leta in se tako začetek lunarnega leta postopoma premika (nazaj) čez vse letne čase. Naš koledar izhaja od starih Rimljanov; nastal je z uskladitvijo lunarnega in solarnega leta v lunisolarno leto. Cezar je s tem, da je po egipčanskem zgledu opustil odvisnost mesecev od Luninih men, 46 pr. n. š. izpeljal koledarsko reformo (julijanski koledar): leto je trajalo 365 dni, vsakemu četrtemu letu so dodali prestopni dan (povprečno koledarsko leto je torej trajalo 365,25 dni). Po koledarski reformi, ki jo je 1582 izpeljal papež Gregor XIII. (gregorijanski koledar), se dolžina koledarskega leta še bolj ujema s tropskim letom. Razhajanje desetih dni – ti dnevi so se nakopičili od prejšnje reforme – so preskočili tako, da je datumu 4.10.1582 sledil 15.10.1582. Začetek pomladi je bil postavljen na 21. marec. Prestopno je bilo vsako četrto leto (kakor v julijanskem koledarju), razen pri stoletjih; ta so bila prestopna samo, če so bila deljiva s 400 (leta 1700, 1800 in 1900 niso bila prestopna, 2000 pa je bilo); tako so v 400 letih odpadli trije prestopni dnevi in je povprečna dolžina koledarskega leta 365,2425 dni. Tudi ta dolžina se ne ujema popolnoma z dolžino tropskega leta. V 3300 letih naraste razlika na en dan. Gregorijanski koledar so postopoma vpeljali v večini držav (časovno štetje, judovski koledar). Astronomi uporabljajo pri svojem delu julijanske datume (kratica JD), tj. število dni in delov dneva, ki so pretekli od 1.1.4713 pr. n. š. ob 12. uri svetovnega časa do želenega datuma in ure, npr. 1.1.1995 ob 12. uri svetovnega časa je bil JD 2,449.719 dni. To štetje je vpeljal J. J. Scaliger.
Dostopnost