panlogizem [grško], nauk o umnosti vsega; pojmovanje, po katerem naj bi bil um prevladujoče načelo sveta; pojem je v filozofijo vpeljal zgodovinar filozofije J. E. Erdmann (1805–92) in z njim označil Heglovo filozofijo, za katero je značilna identiteta stvarnosti in uma.

Sorodna gesla: Hegel, Georg Wilhelm Friedrich | pan- | racionalizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek