obresti, poplačilo posojilodajalcu za začasno prepustitev določene vrednosti v denarju (denarne obresti) ali stvareh (najemne obresti); poplača jih posojilojemalec. Večinoma so izražene v odstotkih posojenega zneska na leto (obrestna mera). Aktivne obresti, obresti, ki jih zahtevajo banke za odobrena posojila; pasivne obresti, obresti za vloge v bankah (obrestne škarje). Obveznost plačevanja obresti temelji na pogodbenem dogovoru ali zakonskem določilu, npr. pri zamudi (zamudne obresti). Dogovor o obrestovanju obresti je načeloma ničen; izjema je predvsem obrestovanje vlog na bančnih računih.
Zgodovina Obresti so bile v srednjem veku v skladu s sholastičnim naukom prepovedane, zato so nastale številne druge prikrite oblike obresti, mdr. nakupi na obroke, uvedba zamudnih dajatev v posojilno pogodbo, spretno določanje odplačilne vsote ipd. V 15./16. st. je bila prepoved obresti odpravljena, določali so najvišje obrestne mere; od 17. st. so obresti legalni sestavni del gospodarske ureditve.
Dostopnost