1. Louisiana ([lujzjána], po Ludviku XIV.), poštna oznaka LA, okrajšava La., zvezna država na J ZDA, v Zalivskem obalnem nižavju, 123.677 km2 (delta Misisipija zavzema dve tretjini), 4,5 mln. preb. (ok. 30 % črncev), glavno mesto Baton Rouge, največje pristanišče New Orleans. Obsežen sistem nasipov varuje rodovitno ravnino pred poplavami Misisipija in drugih rek (mdr. Red River, Calcasieu, Quachita River). Poleg Misisipija ima Louisiana že ok. 10.000 km plovnih poti. Toplo in vlažno podnebje je ugodno za gojenje koruze, bombaža, sladkornega trsta, riža, sladkega krompirja; govedoreja. Obsežni močvirni gozdovi z divjadjo. Rudno bogastvo: žveplo, nafta in zemeljski plin; industrija predeluje les, nafto in kmetijske pridelke.
Zgodovina: Louisiana je prvotno skupaj s Kanado sestavljala kolonijo Nova Francija. V ameriški državljanski vojni (1861–65) je bila Louisiana na strani uporniških j. držav in posebej močno prizadeta. V Louisiani je še danes opazno francosko-špansko kulturno izročilo. Z ustavo iz 1898, ki je za vpis v volilni imenik od črnskega prebivalstva zahtevala preverjanje znanja branja in pisanja, je Demokratska stranka obšla zakon o splošni volilni pravici in si zagotovila popolno prevlado. Ekonomske spremembe po drugi svetovni vojni so pogosto spremljali krvavi spopadi v boju za državljanske pravice, kar je tudi v Louisiani pripeljalo do političnih sprememb.
Dostopnost