reakcijski motor (nestrokovno reaktivni motor), v širšem pomenu vsak pogonski agregat (pogonski stroj), pri katerem nastane potisna sila z odrivom plinskega curka, ki pod tlakom z veliko hitrostjo izstopa iz zgorevalne komore. Izstopajoči plin nastaja pri zgorevanju goriva in kisika. Pri nedihajočih reakcijskih motorjih vozilo prenaša s seboj kisik, ki ga potrebuje za zgorevanje, in je tako neodvisno od kisika iz zemeljske atmosfere (raketni motor, raketa). V ožjem pomenu navadno dihajoči reakcijski motor, ki dobiva kisik iz atmosferskega zraka. Za velike hitrosti letenja se uporablja predvsem turbinski reakcijski motor (angleško jet); pri njem aksialni kompresor pod tlakom potiska za zgorevanje potrebni zrak v zgorevalno komoro, v kateri vlada tlak pribl. 12 bar. V komori s kontinuirnim plamenom zgoreva gorivo (lahka mineralna olja, kerozin) z zrakom. Zgorevalni plini tečejo skozi plinsko turbino in prek nje poganjajo kompresor, nato pa skozi izstopno šobo na prosto. Plinska turbina in kompresor sta pritrjena na isto gred, ki doseže vrtilne hitrosti do 40.000 obr./min in potisne sile več milijonov newtonov. Potisna sila reakcijskega motorja je sorazmerna z masnim pretokom plina, ki steče skozi motor ob povečanju hitrosti plina (zaradi povečanja prostornine pri zgorevanju). Potisk, ki ga merijo na mirujočem motorju (mirovni potisk) na preskuševališču, je manjši od potiska med gibanjem: gibajoč zrak namreč zmanjša izstopni upor zgorevalnim plinom, zastojni tlak na ustju motorja pa ojači delovanje kompresorja. Reakcijski motorji so relativno neučinkoviti pri pospeševanju. Potisna moč raste z višino leta, ker se zaradi nižjega zračnega tlaka zviša izstopna hitrost zgorevalnih plinov. Zato so reakcijski motorji primerni za pogon letal, ki letijo na velikih višinah, približno s hitrostjo zvoka. Pri majhnih višinah in nizkih hitrostih pa so zaradi prevelike porabe goriva negospodarni. Turbinski reakcijski motorji se uporabljajo nad hitrostjo, pri kateri konice propelerskih lopatic dosežejo nadzvočno hitrost. Motorji vojaških nadzvočnih letal imajo za povečanje potiska dodatne gorilnike. Za pogon kopenskih vozil in ladij so se turbinski reakcijski motorji doslej uporabljali le pri posebnih izvedbah za doseganje hitrostnih rekordov. Turbopropelerski motor ima na sprednjem delu propeler, ki ga prek reduktorja poganja turbinska gred, pulzirajoči reakcijski motor nima vrtljivih delov, ram-jet pa je reakcijski motor brez gibajočih se delov.
Zgodovina Prve poskuse s turbinskimi reakcijskimi motorji so opravili v Franciji ok. 1912. Pulzirajoči reakcijski motor je 1909 opisal Francoz Merconet; kmalu nato sta ga patentirala Francoza René Leduc in René Lorin. 1930 je Anglež Frank Whittle patentiral reakcijski motor za pogon propelerja. Od 1935 so reakcijske motorje pospešeno razvijali v Nemčiji. Prvo letalo z reakcijskim motorjem (nemško Heinkel He 178) je vzletelo 27.8.1939. V Angliji je prvo letalo z reakcijskim motorjem (Gloster E 28/29) poletelo 15.5.1941; razvil ga je Whittle.
Dostopnost