prečna flavta, skupno ime za vse vrste flavt, ki jih držimo prečno ob telesu (nasprotno podolžne flavte, npr. kljunasta flavta). Sodobna evropska prečna flavta se je razvila iz večinoma lesene prečne flavte baročne dobe in jo zato še vedno prištevajo med lesena pihala. Ok. 1850 pa je Münchenčan Th. Böhm skonstruiral današnji tip prečne flavte: izdelana je iz kovine, cev ima valjasto izvrtane luknjice (nastavek na glavi: paraboličen) ter je skladno z akustičnimi vidiki opremljena s celim mehanizmom zaklopk. Zven nastaja tako, da se zračni tok pri pihanju ob ostrem robu ustnika prelomi in zato zaniha. Običajni tonski obseg prečne flavte je c1–d4; obstajajo pa še pikolo – mala prečna flavta (d2–c5), altovska prečna flavta v G (g–a3) in basovska prečna flavta (c–c3). V sodobnem orkestru prečna flavta vodi v pihalnem stavku in velja za najgibčnejše in najbolj virtuozno pihalo. Najbolj znani sodobni flavtisti mdr. J. Galway, A. Nicolet, J.-P. Rampal.
Dostopnost