1. Basel [bázəl], kanton na SZ Švice, razdeljen na polkantona Basel-Stadt in Basel-Land(schaft) (Basel mesto in Basel dežela). Basel-Stadt, 37 km2, 188.000 preb., 81 % nemško govorečih, 53 % protestantske vere, k njemu spada tudi podeželje na desnem bregu Rena. Basel-Land, 428 km2, 259.000 preb., 85 % nemško govorečih, 58 % protestantske vere, k njemu sodita ravnina ob Visokem Renu in del Jure; poleg intenzivnega sadjarstva, pridelovanja zelenjave, vinogradništva zelo industrializirano območje, posebno v glavnem mestu Liestal, Allschwil, Pratteln.
Sorodna gesla: Augst | Basel | Visoki Ren | zahodni zid2. Basel, glavno mesto polkantona Basel-Stadt, drugo največje mesto v Švici, ob Renu, 167.000 preb. (aglomeracija 575.000); ceste čez alpske prelaze, skozi t. i. Burgundska vrata po dolini Visokega Rena in čez Juro; že od nekdaj je bil tam možen prehod čez Ren (prvi leseni most iz 1225); do Basla je reka plovna; zaradi lege v bližini tromeje je pomembno prometno križišče, trgovsko, industrijsko središče; nekdaj kulturno središče, kraj koncila (1431–48), središče humanizma, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena 1460), že od 15. st. pomembno tiskarstvo, knjigotrštvo, središče bančništva, zavarovalništva, švicarski vzorčni sejmi. Na levem bregu Rena t. i. Veliki Basel (Großbasel) s starim mestnim jedrom s številnimi kulturnimi spomeniki: stolnica (1019, Henrik II.), cerkev bosonogih menihov (14. st.), cerkev sv. Leonarda (15. st.), mestna hiša (16. st.), Spalentor (1370); na desnem bregu t. i. Mali Basel (Kleinbasel), povezana sta s šestimi mostovi; pomembna kemijsko-farmacevtska industrija, novo pristanišče (Kleinhüningen).
Zgodovina: prvotno keltsko naselje, po rimski zasedbi alpskega predgorja je tam nastalo vojaško oporišče; dokazi o krščanstvu iz 4. st.; grobovi Alemanov iz 5. st. Ob koncu 5. st. je Basel pripadel frankovski državi, 912 priključen k Burgundiji, skupaj sta 1032 postala del nemške kraljevine (Arelat). Do konca 14. st. pod škofovsko oblastjo (baselska škofija), potem svobodno cesarsko mesto; 1501 se je pridružil Švicarski konfederaciji, 1529 se je začela reformacija. Območje Basla dežele je bilo do 1798 v podrejenem položaju glede na mesto, zato je bil kanton 1833 nasilno razdeljen na polkantona.
Dostopnost