Pomorjanska (nemško Pommern [pómern], poljsko Pomorze [pomóže]), pokrajina v Nemčiji in na Poljskem, ob Baltskem morju, z. in v. od Odre, na Z sega do rta Darßer Ort, na V do kraja Lębork, deli se na Zahodno Pomorjansko, ki jo sestavljata Prednja (Vorpommern) in Zadnja Pomorjanska (Hinterpommern), in Vzhodno Pomorjansko ali Gdansko Pomorjansko. Ozemlje v. od Odre in Nise je 1945 pripadlo Poljski, ozemlje z. od Odre je bilo po drugi svetovni vojni sovjetsko zasedbeno območje, nato del NDR, od 1990 spada k nemški zvezni deželi Mecklenburg-Vorpommern. Na S ozek pas nizke, peščene obale, na Z otoki (Rügen, Usedom, Wolin) in lagune (Szczecinski zaliv), na V ravna obala in priobalna jezera, nato gričevje, visoko do 250 m, na SV Baltski ščit, griči z morenskimi nasipi, jezera in globoko vrezane doline. Zelo pomembno kmetijsko območje, pridelovanje pšenice, rži, ovsa, krompirja, sladkorne pese; pomembna živinoreja; morski in rečni ribolov. Industrija razvita predvsem v Szczecinu in Stralsundu.
Zgodovina: prvotni prebivalci območja so bili vzhodni Germani, med preseljevanjem ljudstev so ga poselili Slovani. V 11./12. st. pod poljsko oblastjo. 1124/25 in 1128 je na povabilo poljskega vojvode Boleslava III.Oton Bamberški začel širiti krščanstvo. Med vladavino Bogoslava I. je 1181 Pomorjanska priznala nemško prevlado. Od 13. st. se je prebivalstvo zelo ponemčilo. Po izumrtju poljskega knežjega rodu Gryfov (1637) je z vestfalskim mirom (1648) v. del s Szczecinom, delto Odre in Rügnom pripadel Švedski. Ostanek Pomorjanske so na podlagi dednega sporazuma (1529) dobili Brandenburžani. 1720 je bila k deželi Brandenburg-Prusija priključena delta Odre, 1815 še preostali del Pomorjanske z Rügnom.
Dostopnost