hidridi [grško], spojine vodika in drugih elementov; najpomembnejši so plinasti hidridi z žveplom (vodikov sulfid H2S), klorom (vodikov klorid HCl), dušikom (amoniak, NH3) in ogljikom (metan, CH4). Vodik se spaja tudi z veliko kovinami; z alkalijskimi in zemljoalkalijskimi kovinami nastajajo solem podobne spojine s stehiometrično sestavo. Z elementi stranskih skupin nastajajo hidridi z nestehiometrično sestavo; pri razširitvi kovinske kristalne mreže se vodik vgradi v vmesne prostore (intersticijske spojine). Kovinski hidridi bi bili lahko zaloga vodika za pogon motornih vozil, saj se vodik vgrajuje v kristalno mrežo že pri sobni temperaturi. Najboljšo zalogo vodika omogoča paladij. Razmerje med prostornino paladija in prostornino v paladiju adsorbiranega vodika je 1 : 500 (če je paladij v trdnem stanju) oz. 1 : 3000 (če je paladij v koloidni raztopini).
Dostopnost