Byron [bájron], George (Gordon Noël), lord, angleški pesnik, *22.1.1788 London, †19.4.1824 Mesolongion (Grčija); 1809–11 potovanja na Potugalsko, Malto, v Španijo, Albanijo, Grčijo in evropski del Turčije; opisuje jih v prvih dveh spevih epa Romanje Childa Harolda (Childe Harold's Pilgrimage, 1812–18). Po burni ločitvi za vedno zapustil Anglijo (1816); najprej živel s P. B. Shelleyjem ob Ženevskem jezeru, nato v Italiji; sredi 1823 odšel v Grčijo, se udeležil boja za osvoboditev izpod Turkov; leto pozneje tam umrl za malarijo. Pisal v klasicističnem, oblikovno popolnem jeziku epe, verzne povesti in gledališka dela.
Dela: epske pesnitve Parizina (Parisina, 1816; sl. 1866), Mazepa Jovan (Mazeppa, 1818; sl. 1868), Don Juan (1819–24); drami Manfred (1817) in Kajn (Cain, 1821). Vsa Byronova dela odsevajo njegovo svetobolje, prezir, obup in razdvojenost; byronizem pomeni ekscentrično melanholičnost literarne generacije v prvi polovici 19. st.