vietnamska vojna, spopadi po umiku Francije iz Indokine (1954, Dien Bien Phu) med republiko Vietnam (Južni Vietnam) in narodnoosvobodilno fronto Južnega Vietnama (Vietkong); podpiral jo je komunistični Severni Vietnam. Začeli so se ok. 1957. Spornemu tonkinškemu spopadu (napad Severnega Vietnama na ameriške vojne ladje; 4.8.1964) je sledila okrepitev pomoči ZDA Južnemu Vietnamu (1968 več kot 500.000 mož, letalske in pomorske enote; kontingenti tudi iz drugih držav zveze SEATO); Severni Vietnam in Vietkong sta podpirali ZSSR in Ljudska republika Kitajska. Vojna se je razširila v Južni Vietnam, pozneje še na ves Severni Vietnam (ameriško bombardiranje države in miniranje pristanišč), Laos in Kambodžo. Zaradi vse večje kritike v ZDA, češ da se je zapletla v vietnamsko vojno, in vojaških neuspehov vseh strani so se 1968 začeli mirovni pogovori in postopno umikanje vseh tujih čet iz Južnega Vietnama; 23.1.1973 sta ameriški zunanji minister H. Kissinger in predstavnik Severnega Vietnama Le Duc Tho v Parizu sklenila premirje (med vojskama Južnega Vietnama in Vietkongom), to pa je ZDA omogočilo konec neposredne vpletenosti v Vietnamu (»vietnamizacija spopada«). Kljub mednarodnemu nadzoru nad premirjem so se spopadi nadaljevali in v začetku 1975 še zaostrili. Maja 1975 je Vietkong dokončno zmagal in južnovietnamsko vlado prisilil k brezpogojni kapitulaciji; njeni člani so se umaknili v izgnanstvo.
Dostopnost