Kovič, Kajetan, slovenski pesnik, pripovednik, prevajalec, *21.10.1931 Maribor; novinar in urednik; član SAZU (izredni 1991, redni 1995). Vidneje nastopil v skupinski zbirki intimizma Pesmi štirih (1953), ki ga je z verizmom in deziluzijo zapustil v delu Prezgodnji dan (1956). V iracionalni eksistencializem z drzno neosimbolistično in neoekspresionistično metaforiko krenil v pesmih Korenine vetra (1961). Z zbirko Ogenjvoda (1965) se začne iskanje sinteze življenjskih nasprotij, ki doseže vrh v klasično urejenih, mitsko celovitih in poduhovljenih podobah Labradorja (1976; 1978 Prešernova nagrada). K motivom minljivega enkratnega bivanja se vrača v svobodno oblikovanih pesmih Poletja (1990), klasično sonetno obliko raziskuje ob družbeni tematiki Sibirskega cikla (1992) ter zgodovinsko in intimni v Kalejdoskopu (2001). Pomemben prevajalec poezije (Rilke, Trakl, Eluard, Ady idr.). Poleg priljubljenega opusa za otroke (Moj prijatelj Piki Jakob, 1972, Maček Muri, 1975, idr.) so zanimive realistično naravnane pripovedi, romana Ne bog ne žival (1965), Pot v Trento (1994) in novele Iskanje Katarine (1987).
Dostopnost