Hessen [hésən], nemška zvezna dežela v osrednjem delu države, 21.115 km2, 6,1 mln. preb., glavno mesto Wiesbaden. Velik del Hessna leži v srednjenemškem grudastem sredogorju, na J sega v zgornjerenski jarek; k Renskemu skrilavemu hribovju sodijo Taunus, Westerwald, Gladenbacher Bergland, Kellerwald; v j. delu Hessna sta Odenwald in zgornjerenska grudasta pokrajina, ki se nadaljuje v zahodnohessensko kotlino; približno polovica dežele leži na gozdnati hessenski planoti iz pisanih peščenjakov (Spessart, Hessensko hribovje), pisani peščenjaki so tudi v podnožju bazaltnih predornin na Rhönu (Wasserkuppe, 950 m, najvišji vrh Hessna), Vogelsbergu, v hribovju med Fuldo in Werro in Knüllgebirgu. Ob zgornjerenskih tektonskih prelomih je veliko zdravilnih vrelcev. Majna in Lahn se izlivata v Ren, Fulda v Vezero. Zaradi razčlenjenosti površja je podnebje zelo razl.; pokrajina Bergstraße in rodovitna kotlina ob Majni sta najtoplejši območji v Nemčiji, za Westerwald, Taunus, Vogelsberg, Rhön je značilno hladnejše, deževno podnebje. Gozd pokriva slabih 40 % ozemlja; Hessen je dežela z največjim deležem gozda v Nemčiji. Avtohtoni prebivalci so Hessi, po izvoru in jezikovni pripadnosti renski Franki. 61 % prebivalcev je evangeličanov, 33 % katoličanov. Univerze so v Frankfurtu, Marburgu, Gießnu. Obdelovalnih površin je pribl. 45 %, glavni pridelki so pšenica, sladkorna pesa, zelenjava, sadje, vino, tobak, v hribovitem svetu rž, ječmen, oves, krompir; travništvo, živinoreja predvsem na S; 8360 km2 gozdov; rudarstvo. Okolica Frankfurta je eno najpomembnejših nemških industrijskih središč (industrija motornih vozil, kemijska industrija, proizvodnja usnjenih, optičnih izdelkov). Turizem v številnih toplicah (Wiesbaden, Bad Homburg vor der Höhe, Bad Nauheim, Wildungen).
Zgodovina: po razpadu frankovske države se je za oblast na tem območju potegovalo več grofovskih rodbin. Posesti Gizonov, najmočnejše med njimi, je 1122 z dedovanjem pridobil ludovinški deželni grof Ludvik III. Turinški. Po izumrtju Ludovingov (Henrik III. Rasp, 1247) je moral mejni grof Henrik III. iz Meißna hessensko posest prepustiti Henriku iz Brabanta, sinu zadnje potomke rodbine Ludovingov, Zofije. Hessenski deželni grofje iz brabantske veje so v naslednjih stoletjih precej razširili posest, predvsem na ozemlje majnske nadškofije. V začetku 16. st. je bil Hessen pomemben zaradi uvedbe protestantizma 1526, ustanovitve prve protestantske univerze v Marburgu (1527), vodilne vloge v šmalkaldenski zvezi. 1567 je grof Filip deželo razdelil med štiri dediče. Hessen-Kassel, Hessen-Marburg, Hessen-Rheinfels, Hessen-Darmstadt so bile odtlej samostojne dežele in so se po 1866 ločeno priključevale k nemškemu cesarstvu pod vladavino pruske dinastije.
Dostopnost