zvočnik, 1. jezikoslovje:sonant, vrsta soglasnika, za katerega tvorbo je značilna srednja odprtostna stopnja govorne cevi v primerjavi s samoglasnikom in nezvočnikom; v slovenskem knjižnem jeziku so zvočniki nosnika m in n, jezičnika r in l ter drsnika v in j.
Sorodna gesla: jezičnik | nezvočnik | samoglasnik | soglasnik | zveneči glasovi2. elektrotehnika:naprava, ki v skladu z nizkofrekvenčnim električnim signalom stiska zrak in tako ustvarja zvok. Najbolj razširjen je dinamični zvočnik s trajnim magnetom. V valjasti reži močnega magneta je nameščena tuljava. Tuljava se lahko giblje po dolžini. Po tuljavi teče električni tok, pri tem pa se med njo in magnetnim poljem pojavi sila, ki tuljavo premika. Ta je pripeta na stožčasto membrano. Membrana se giblje skupaj s tuljavo. Membrana pri gibanju stiska (ali razpenja) zrak. Tako nastala motnja v zraku se razširja kot zvočno valovanje. Kristalni zvočnik oz. piezoelektrični zvočnik temelji na elektrostrikciji. Njegova membrana je pritrjena na piezokristal. Piezokristal se pod vplivom električnega toka širi in krči. Takšen zvočnik ima majhno membrano, ki se lahko hitro premika, zato dobro predvaja visoke frekvence (10–20 kHz). Elektrostatični zvočnik ima plosko membrano, na robovih vpeto na ohišje. Membrana in ohišje delujeta kot dve plošči kondenzatorja. Med njima je priključena (razmeroma visoka) napetost, zaradi nje pa se pojavi odbojna ali privlačna elektrostatična sila, ki (v skladu s tonskim signalom) premika membrano. Podobno deluje kondenzatorski mikrofon. Za kakovostno reprodukcijo (hi-fi) so zvočniki vgrajeni v zvočne omarice. Ker imajo membrane zaradi svoje mase določeno vztrajnost, imajo kakovostne zvočne omarice po več zvočnikov (dva do štiri) z razl. velikimi in težkimi membranami. Zvočniki z lažjimi membranami bolje predvajajo visoke tone, zvočniki s težjimi pa nizke. Dve glavni vrsti zvočnih omaric se razlikujeta po načinu predvajanja nizkih tonov: pri kompresijskih je membrana zvočnika za nizke tone obešena zelo ohlapno. Povratno silo ustvarja tlak zraka v zatesnjenem ohišju; pri basrefleksni omarici je v notranjosti ohišja speljan širok kanal. Izstopi na sprednji strani ohišja. Ko se membrana premika proti notranjosti omarice, skozi ta kanal potiska zvočni val. Na ta način se poveča zvočni izkoristek, tj. razmerje med zvočno jakostjo (ali glasnostjo) in vloženo električno močjo. Zvočne omarice (posebej za ozvočenja) so na sprednji strani razširjene v obliki lijaka; ta lijak usmerja zvok in prilagaja zvočno impedanco.
Dostopnost