Koper (italijansko Capodistria [kapodístrija]), največje obmorsko mesto v Sloveniji, regijsko središče v Koprskem zalivu, 1–100 m nad morjem, 23.726 preb.; skalni otok s kopnim povezan v začetku 19. st., v plitvinah okrog mesta so bile soline; po drugi svetovni vojni priseljevanje prebivalstva, širitev na vznožje in pobočja Markovca: Semedela, Žusterna, Šalara, Olmo. Industrijska cona v spodnjem delu meliorirane doline rečice Badaševica, pristanišče se širi po spodnjem delu Rižanske doline proti industrijski coni v Dekanih; pristaniški objekti in naprave, prometni terminal, obrtno-industrijska cona, novi stanovanjski predeli, novo trgovsko-poslovno središče. 1945–54 se je v Italijo izselilo skoraj vse avtohtono prebivalstvo, priselili so se prebivalci iz notranjosti Istre in drugih krajev Slovenije. Pomembno upravnopolitično, kulturno, izobraževalno, oskrbovalno središče; številne ustanove: Pokrajinski muzej, Pokrajinski arhiv, Osrednja knjižnica, Založba Lipa, Založba Ognjišče, Radio in televizija Koper/Capodistria z oddajami v slovenskem in italijanskem jeziku, Primorske novice; slovenska in italijanska gimnazija, srednja ekonomska šola, tretja slovenska univerza, Univerza na Primorskem. Historično mestno jedro je med najpomembnejšimi urbanističnimi in arhitekturnimi spomeniki na Slovenskem; med najstarejšimi sakralnimi stavbami so rotunda sv. Elije/Marijinega vnebovzetja z verjetno še predromansko zasnovo; krstilnica sv. Janeza Krstnika/karmelske Matere božje (začetek 12. st.) z gotsko konzolno lopo in kiparskim okrasjem nad vhodom (začetek 14. st.); podružnična cerkev sv. Jakoba (14. st.) s stolpičem nad portalom. Stolnica Marijinega vnebovzetja (druga polovica 12. st.), sprva triladijska bazilika, nato večkrat prezidana, barokiziral jo je beneški arhitekt G. Massari (prva polovica 18. st.), pritlični del fasade (prva polovica 15. st.) je beneškogotski, nadstropni (konec 15. st.) renesančen, v notranjosti sarkofag sv. Nazarija (15. st.), stvaritev F. de Sanctisa, slike Marija z otrokom in svetniki (1516), Predstavitev v templju in Pokol nedolžnih otročičev (1526) so stvaritve V. Carpaccija, sliko Marija z otrokom in svetniki z modelom Kopra je naslikal M. A. Bassetti (1624). Med posvetnimi stavbami so najstarejše, npr. t. i. patriarhov stolp in hiša Percauz, še iz romanike; gotske so npr. poslikana palača Almerigogna, Pretorska palača (sredina 15. st.) z nekaterimi renesančnimi in baročnimi dopolnitvami, pritlični del Lože (1462–64), delo kamnoseških mojstrov Nicola iz Pirana in Tomasa iz Benetk, in gotsko-renesančni Fontiko; poleg renesančno-baročne palače De Belli so primeri zrele baročne arhitekture palača Belgramoni-Tacco (17. st.), palača Brutti (1714) G. Massarija, palača Gravisi-Barbabianca (1719); med številnimi vodnjaki izstopa vodnjak Da Ponte (1666).
Zgodovina: v Kopru ali bližini naj bi bilo antično mesto Aegida; v rimski dobi tudi Capris. Na »Kozjem otoku« (Capraria insula, Capritana insula, Insula Caprea) je verjetno 568 nastalo novo mesto Justinopolis (a še 1035 imenovano tudi Capras). 932, 977 in 1145 je Koper sklenil zavezniške pogodbe z Benetkami; bil pod formalno oblastjo istrskih mejnih grofov, od 1208 pod oglejskimi patriarhi; 1086–90 omenjeno mestno obzidje, 1186 prvič omenjen kot komuna. Koper oz. Caput Histriae [‘glava Istre’] od 1279 pod oblastjo Beneške republike in postal gospodarsko in politično središče s. Istre; imel je ok. 8000 prebivalcev; pod Avstrijo 1797–1918 (vmes pod Francozi 1806–1813) zaostal za sosednjim Trstom; od 1918 pod Italijo, 1947–54 središče cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, nato priključen Sloveniji. Razvoj turizma. 1967 povezan z železnico, zato razvoj koprskega pristanišča; današnja Luka Koper je specializirana za razsuti tovor in tovor v zabojnikih; z več kot 5 mln. t letnega pretovora se je Koper povzpel na drugo mesto med jadranskimi pristanišči in je za Benetkami.
Dostopnost