Hartmann von Aue [hártman fon áve], nemški srednjeveški pesnik, *ok. 1165, †po 1210; samostansko izobražen švabski ministerial, verjetno udeleženec križarskega pohoda 1189–92. V Knjižici (Büchlein, ok. 1180–85) je v obliki diskusije razvil dvorski nauk o viteški ljubezni. Slogovno izpiljeni dvorski epski pesnitvi Erec (ok. 1190) in Iwein (ok. 1200), prevoda francoskih epov o Arturju Chrétiena de Troyesa, sta v nasprotju s predlogo etično usmerjena in – tako kot legendi v verzih Gregorius (1195/96) in Ubogi Henrik (Der arme Heinrich, po 1199) – obravnavata vprašanje vitezove krivde, ta naposled z mukotrpnim naporom doseže milost in pokoro. Oblikovno dovršena ljubezenska poezija in križarske pesmi.
Dostopnost