Sorodna gesla: rdeči seznam | varstvo narave | varstvo okolja | zavarovane rastlinske vrste2. kmetijstvo:varstvo pred rastlinskimi boleznimi z vzgojo odpornih sort, s posebnimi pridelovalnimi načini za dosego zdravih odpornih sestojev in z zatiranjem škodljivcev s kemičnimi sredstvi (razkuževanje semen, fungicidi, insekticidi) in/ali s podpiranjem naravnih sovražnikov. Raziskave in svetovanje v varstvu rastlin opravljajo ustanove za kmetijstvo in gozdarstvo. Naloge: uradno preskušanje in izdajanje dovoljenj za promet s sredstvi in stroji za varstvo rastlin, raziskave plevelov, biokemija, raziskave rastlinskih virusov, varstvo rastlin v poljedelstvu, na travinju, v gozdovih in vrtovih, gospodarska vprašanja in pravne zadeve ipd. V Sloveniji takšne specializirane ustanove ni. Podobne naloge opravljata Biotehniška fakulteta in Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani.
Biotično varstvo rastlin Ukrepi za zatiranje bolezni in škodljivcev gojenih rastlin z biotičnimi sredstvi. Pri tem se za zatiranje uporabljajo naravni sovražniki škodljivcev. Usmerjeni postopki: vzgoja in uporaba povzročiteljev bolezni in živalskih parazitov škodljivcev; to je bilo doslej mogoče le v posameznih primerih, npr. z bolezenskim povzročiteljem Bacillus thuringiensis. Splošni ukrepi: varovanje in povečevanje števila naravnih sovražnikov, ki zatirajo škodljivce, npr. ptic (varstvo ptic), ježev, krastač, netopirjev. Biotično zatiranje bolezni in škodljivcev dosežemo tudi z optimalnimi gojitvenimi razmerami, npr. pri setvi in saditvi, ter z rahljanjem tal, namakanjem, gnojenjem in zatiranjem plevelov.
Ekološko varstvo rastlin Razširja biotično varstvo rastlin; njegov glavni cilj je ponovna vzpostavitev življenjskih združb s številnimi vrstami, v katerih je ravnovesje med vsemi členi; tu se gostota populacije uravnava sama, neka (škodljiva) vrsta se ne more pretirano razmnožiti.
Fizikalno varstvo rastlin Na fizikalnih načelih temelječi postopki za zmanjšanje ali zatiranje škodljivcev: otrkovanje in zbiranje škodljivcev, pletev plevela, odstranjevanje bolnih rastlin; postavljanje ograj proti divjadi, pasti proti glodalcem v tleh, mrež ali strelnih naprav (za pokanje) proti ptičem; razkuževanje tal z vodno paro, požiganje plevela s plamenom.
Integrirano varstvo rastlin Uporaba na posamezen primer nanašajoče se kombinacije postopkov in sredstev (gojitveni ukrepi, biotični, fizikalni, kemični postopki) proti boleznim in škodljivcem, pri čemer ostane biocenoza večinoma nepoškodovana. Kemična sredstva naj se (če je nujno potrebno) uporabljajo v karseda nizkih odmerkih in le na omejenih mestih, ob dnevnem in letnem času, ko je na rastlinah malo koristnih živali, in naj bodo usmerjena le proti škodljivcu, ki ga nameravamo zatirati; zatiranje naj se začne šele, ko je presežen prag škodljivosti.
Kemično varstvo rastlin Uporaba kemičnih snovi za zatiranje bolezenskih povzročiteljev, živalskih škodljivcev in plevelov na gojenih rastlinah. Herbicidi zatirajo rastline, plevele; nematicidi ogorčice (nematode); akaricidi pršice; insekticidi žuželke; moluskicidi (limacidi) polže; rodenticidi glodalce; ovicidi jajčeca pršic. – Kemijska fitofarmacevtska sredstva so lahko dotikalni, želodčni ali dihalni strupi, bodisi posamezni ali kombinirani, in jih lahko uporabljamo kot razkužila, prašiva ter za škropljenje, pršenje, zalivanje, zamegljevanje, zadimljanje, zaplinjevanje ali za premaze. Ta sredstva praviloma učinkujejo na površje rastlin. Nekatera sredstva prodirajo lokalno v rastlinska tkiva. Sistemska sredstva prodrejo v rastline in se s prevodnim sistemom porazdelijo po njih. Pomanjkljivost kemičnega varstva rastlin: ogrožanje ljudi in številnih neškodljivih živali, motnje biocenoze in s tem posredno pospeševanje škodljivcev, nastanek rezistence pri njih. Alternative kemičnemu varstvu rastlin: biotično varstvo rastlin, integrirano varstvo rastlin.
Dostopnost