bojni strupi, trdne, tekoče ali plinaste kemične snovi, ki človeka za določen čas onesposobijo ali ga usmrtijo. Po ženevski konvenciji iz 17.6.1925 prepovedani. Po načinu delovanju razlikujemo naslednje skupine: 1. solzivci (snovi, ki dražijo oči; v prvi svetovni vojni oznaka beli križ); npr. kloracetonfenon, bromaceton (brom), akrolein; 2. kihavci (dražijo nos in grlo; stara oznaka modri križ), povzročajo kihanje, kašljanje in praskanje v grlu; npr. clark I in II, adamzit; 3. dušljivci (poškodujejo pljuča; stara oznaka zeleni križ), povzročajo sopenje, dušenje in slabost; npr. fosgen, kloropikrin; 4. mehurjevci (razjedajo kožo; stara oznaka rumeni križ), poškodujejo sluznico očesne votline in dihalnih poti, posledice pa so močna vnetja kožnega in veznega tkiva, bruhanje in driska; npr. lost, luizit; 5. krvni bojni strupi poškodujejo kri, povzročajo okvare celičnega dihanja, slabost, bruhanje, krče, sopenje, kašljanje in nezavest; npr. cianovodikova kislina in arzenov vodik; 6. živčni bojni strupi poškodujejo živčni sistem in povzročajo motnje v vidu, ohromelost, krče in težko dihanje, npr. tabun, sarin, soman; 7. psihični bojni strupi povzročajo motnje zavesti, brezvoljnost ali nerazumno vedenje. Mnogi bojni strupi imajo značilen vonj. Strupi prvih dveh skupin učinkujejo takoj, drugih pa nekaj ur po stiku z njimi.
Dostopnost