• Išči po:
Ruanda (Rwanda [francosko], uradno ime République rwandaise [francosko], Republika y'u Rwanda [ruandsko], Republika Ruanda), država v ekvatorialni Afriki; obkrožajo jo Kongo Kinšasa, Uganda, Tanzanija in Burundi.

časovni pas srednjeevropski čas + 1 ura
površina 26.338 km2, S–J 200 km, V–Z 230 km
prebivalstvo 7,2 mln., 275 preb./km2, letna rast 0,6 %, življenjska doba 47 let
glavno mesto Kigali, 306.000 preb., 1540 m nad morjem, v široki dolini sredi dežele
upravna razdelitev 11 prefektur, vsako vodi guverner; guvernerje imenuje predsednik države
članstvo v organizacijah OZN (od 1962), AU, AKP
uradni jezik ruandski, francoski, angleški (od 1996); kot sporazumevalni jezik tudi svahilski
denarna enota amafranga/frank (oznaka RWF)


Naravne razmere
Ruanda tako kot njena j. soseda Burundi sodi med najmanjše afriške države. Leži j. od ekvatorja in se razteza od Srednjeafriškega tektonskega jarka na Z do bližine Viktorijinega jezera na V. Na dnu jarka je mejno jezero Kivu; večji del jezera sodi h Kongu Kinšasi. Nad njim se vzpenja do 3000 m visoko robno gorovje; po njem teče razvodnica med Nilom in Kongom. Od tam se površje v več prelomnih stopnjah znižuje proti V in se spusti pod 1500 m; tako ustvarja valovito planotasto pojezerje. Večinoma zamočvirjena Kagerska globel (1250 m nad morjem) je hkrati državna meja s Tanzanijo. Na sz. obmejnem območju se vzpenjajo vulkani Virunga s 4507 m visokim Karisimbijem, najvišjim vrhom v državi. Sicer tropsko podnebje z dvema deževnima dobama je zaradi precejšnje nadmorske višine bolj blago. Večina dežja pade med marcem in majem ter oktobrom in novembrom, obdobje med junijem in septembrom pa je razmeroma sušno. Letna količina padavin je 2000–2500 mm na goratem Z in manj kot 1000 mm na V. V nižjih legah je povprečna temperatura 18–20 °C, v višjih pa ponekod tudi manj kot 10 °C. Naravno rastlinstvo v z. delu je tropski gorski gozd; sega do 2500 m nad morjem, nad njim so bambusovi gozdovi. Drugje prevladujejo savane, v bolj namočenem z. delu vlažne, v bolj suhem v. pa sušne. Gozdovi poraščajo le še ok. 20 % površja države, saj so jih zaradi goste naseljenosti že dodobra iztrebili. Les je tudi najpomembnejše kurivo. Krčenje gozdov povzroča hude ekološke probleme, predvsem vse večjo erozijo prsti, zato skušajo v državi ogrožena območja pogozditi s hitro rastočimi drevesnimi vrstami, posebej z evkaliptom. Poleg narodnega parka Kagera z izjemno bogatim živalskim svetom je na območju vulkanov Virunga t. i. Vulkanski narodni park. Slovi predvsem po gorskih gorilah; te so namreč povsod drugod že iztrebili.

Prebivalstvo
Glavnino prebivalcev sestavljajo Hutujci (Bahutujci), bantujsko poljedelsko ljudstvo, in druga bantujska ljudstva (skoraj 90 %). Ok. 9 % je kušitskih Tutsijcev (Vatusijev); ti so živinorejci. Nekaj tisoč je tudi pigmejskih Tvajcev, ti pa so predvsem lovci in nabiralci. Nekaj je tudi Evropejcev (predvsem Belgijcev) in Azijcev. Tako kot v sosednjem Burundiju so tudi v Ruandi narodnostna in socialna nasprotja med Hutujci in Tutsijci precejšnja. Tutsijci so imeli ves čas vodilno vlogo v političnem in gospodarskem življenju. Prvi večji spopadi so se razvneli že z vstajo Hutujcev 1959. Takrat je več sto tisoč Tutsijcev pobegnilo v sosednje države Ugando, Tanzanijo, Kongo Kinšasa in Burundi. Po drugi strani pa je bilo v Ruandi ves čas veliko hutujskih beguncev iz Burundija. Ponovno so se spopadi razvneli po atentatu na predsednika države (1994); zahtevali so več kot milijon žrtev in še več beguncev. Velika problema sta tudi nenehno povečevanje števila prebivalcev in gosta naseljenost. Največ ljudi živi na podeželju. V mestih jih živi samo 7 %. Okoli dve tretjini prebivalcev sta krščanske veroizpovedi (predvsem katoličani), preostali pa so pripadniki tradicionalnih naravnih verstev in muslimani; teh je ok. 9 %. Sprva je bil izobraževalni sistem podoben belgijskemu, 1979 pa je bil reformiran in prilagojen domačim potrebam. Čeprav je uradno šola obvezna, je še vedno približno polovica odraslih nepismenih. Univerza (ustanovljena 1963) je v drugem največjem mestu Butare.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1978 je Ruanda predsedniška republika. Predsednik, izvoljen neposredno na predsedniških volitvah za pet let, je bil do 1991 hkrati tudi predsednik vlade; nova ustava, ki je uvedla večstrankarski sistem, opredeljuje tudi položaj predsednika vlade. Po ustavi imata zakonodajno oblast narodni razvojni svet (70 poslancev, izvoljenih za pet let) in predsednik države. Od julija 1994 vodi Ruando »vlada narodne enotnosti«, ki jo sestavljajo tako predstavniki Hutujcev kot Tutsijcev. 2003 nova ustava.

Gospodarstvo
Temelj gospodarstva Ruande je kmetijstvo. Več kot 90 % aktivnega prebivalstva se preživlja z malo donosnim kmetovanjem. Na majhnih kmetijah pridelujejo hrano zase (maniok, batato, proso, koruzo, stročnice in banane za pivovarstvo). Najpomembnejši izvozni pridelki so kava (do 80 % vrednosti izvoza), čaj in piretrum, naravni insekticid iz posušenega cvetja. Živinoreja (predvsem govedo in koze) ima zaradi skromnih travnih površin le majhen pomen. Zaradi hitrega povečevanja števila prebivalcev in ker je obdelovalnih zemljišč malo, je oskrba s hrano čedalje bolj problematična. Med mineralnimi surovinami sta precej pomembni kositrova in volframova ruda (pomembna za izvoz). Viri energije so les, voda in uvožena nafta. V jezeru Kivu so odkrili metan; izkoriščali naj bi ga skupaj s Kongom Kinšaso. Industrija je omejena na mala in srednja podjetja, ki predelujejo kmetijske pridelke in izdelujejo preproste vsakdanje potrebščine. Kot celinska država je Ruanda odvisna od več kot 1500 km oddaljenih pristanišč Mombasa v Keniji in Dar es Salaam v Tanzaniji, na obali Indijskega oceana. Cestno omrežje je sicer razmeroma gosto, a zelo slabo, v državi pa tudi ni nobene železniške proge. Na jezeru Kivu poteka tudi ladijski promet. Mednarodno letališče je v bližini glavnega mesta Kigali. Zaradi obeh narodnih parkov in jezera Kivu ima država dokaj dobre možnosti za razvoj turizma, vendar ga je državljanska vojna, tako kot drugo gospodarstvo, skoraj povsem onemogočila.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1,7 mlr. USD, 230 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 46 %, industrija 20 %, storitvene dejavnosti 34 %
uvoz (2001, ocena) 248 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 61 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 1,3 mlr. USD


Zgodovina
Pastirski Tutsijci so vdrli na ozemlje današnje Ruande v 15. st. Ustanovili so teokratsko fevdalno državo. Kljub številnim vojnam z bantujskimi Hutujci so ohranili svojo državnost. 1890 je bila Ruanda vključena v Nemško Vzhodno Afriko, 1916 pa je zveza Ruanda-Urundi prišla pod belgijski nadzor. 1946 pod skrbništvom OZN. 1959 je izbruhnil upor Hutujcev. Posledica je bil velik val beguncev. 1960 je Ruanda-Urundi dobila avtonomijo, 1.7.1962 pa je postala neodvisna in suverena država. Urundi se je odcepil in nastala je neodvisna država Burundi. Po osamosvojitvi so se nenehno vrstili krvavi spopadi med Hutujci in Tutsijci. Po vojaškem udaru 1973 je kot predsednik vlade prišel za dalj časa na oblast general J. Habyarimana; po ustavi iz 1978 je postal tudi predsednik države. Spor med Hutujci in Tutsijci se je nadaljeval, Tutsijci so se vojaško organizirali v Domoljubno fronto Ruande (PFR). 1992 je Habyarimana privolil v oblikovanje vlade narodne enotnosti s PFR; toda sklenitev miru je preprečil umor Habyarimana (6.4.1994); izbruhnili so najbolj krvavi spopadi v vsej zgodovini države. Zahtevali so več kot milijon življenj in še več beguncev. V sosednjih državah so jih nastanili v begunskih taboriščih; nekaj so jih pod zaščito OZN ustanovili tudi v Ruandi. Pokole, v katerih so bili žrtve Tutsijci in zmerni Hutujci, so zagrešili pripadniki ruandske vojske in paravojaških skupin. Mednarodna skupnost se je odzvala prepočasi. Šele prihod francoskih čet na jug države in uspehi tutsijevske PFR so ustavili genocid (tudi Tutsijci so sicer začeli pobijati Hutujce). Premirje je bilo sklenjeno 1994, PFR pa je ostala na oblasti in predsednik je postal Hutujec Paster Bizimungu. Begunci so se začeli vračati, vladna vojska pa se je spopadala s hutujskimi uporniki, glavnim krivcem genocida pa od 1996 sodijo na Meddržavnem sodišču v Haagu. 1998 je Ruanda v Kongo Kinšaso poslala vojsko, ki se je tam do 2000 spopadala z Ugandci (umaknili so se 2002). Marca 2000 je Bizimungu odstopil in predsednik je postal Tutsijec Paul Kagame. Julija 2003 je na predsedniških volitvah zmagal Kagame, mednarodni opazovalci so jih označili za sporne.

Sorodna gesla: Burundi | Habyarimana, Juvénal | Himi | Kagera | Kigali | Meddržavno sodišče v Haagu | Nemška Vzhodna Afrika | Tutsijci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek