poledenitev, 1. geologija:glacialna doba, oddelek v zgodovini Zemlje, v katerem so bile velike površine kopnega pokrite z ledeniki ali celinskim ledom. Poledenitve so bile že v proterozoiku in paleozoiku. Za zdajšnjo izoblikovanost površja so bile najpomembnejše poledenitve v pleistocenu, ki jih označujemo s skupnim imenom ledena doba. To obdobje naj bi bilo trajalo ok. 2 mln. let. Severna Evropa, severna Azija in severni del Severne Amerike so bili pokriti z debelim pokrovom ledu. Skandinavski celinski ledenik je segal v s. Nemčiji do roba sredogorja. V Alpah so bile doline zapolnjene z ledenimi tokovi; ob južnem robu Alp so se ledeniki končevali že na območju gorovja, na S pa so segali še daleč na predalpsko območje. Sredogorja so imela ponekod na vrhovih manjše ledene kape. Po A. Pencku so bile na območju Alp štiri pleistocenske poledenitve: günška, mindelska, riška in würmska poledenitev. Zadnjim trem ustrezajo v s. Nemčiji elstrska, saalska in viselska poledenitev. Toplejše obdobje med dvema poledenitvama imenujemo medledeno dobo ali kratko interglacial. Poledenitve označujemo včasih tudi kot mrzle dobe. – Ob robovih ledenega pokrova so živeli dlakavi nosorog, mamut, moškatno govedo, severni jelen, polarna lisica, v toplejših interglacialih pa sloni, nosorogi, bizoni, turi, jeleni in medvedi. V zadnji poledenitveni dobi je domoval pri nas tudi že človek. – Mnenja o vzrokih poledenitev so razl. Sledovi poledenitev so npr. eratični bloki, ledeniški obrusi, morene, sanderji.
Dostopnost