Java (Jawa [džáva]), najpomembnejši indonezijski otok, z bližnjo Maduro 132.187 km2, 110 mln. preb. (predvsem Malajcev in Kitajcev); gorata vulkanska pokrajina (112 ognjenikov, med njimi 15 delujočih) z rodovitnimi obalnimi ravnicami. Najvišji vulkan je Semeru (3676 m). V tropskem podnebju rastejo zimzeleni pragozdovi, listnati monsunski gozdovi in na najvišjih območjih kazuarine. Pridelujejo riž, koruzo, sladkorni trst, čaj, kavo, kakav, tobak, kokosove orehe, kinin, pridobivajo kavčuk. Java je eno najbolj gosto poseljenih območij na Zemlji, prevladuje muslimansko prebivalstvo. Poleg Džakarte so največja mesta Surabaya, Bandung in Semarang, vsa z več kot 1 mln. preb. Železniško in cestno omrežje sta bili večinoma zgrajeni še v obdobju nizozemskega kolonializma. V umetnosti je uveljavljen mešani slog z brahmansko-hinduističnimi in budističnimi prvinami, ki so se razširile iz Indije in se v Borobudurju kažejo v razgibani plastiki. V obdobju kraljestva Kediri (1048–1222) je doživela razcvet javanska književnost, za katero so značilni romani, ki opisujejo življenje junaka Pandžija in so še danes zelo priljubljeni. Cvetočo umetnost je po 1400 zavrlo širjenje islama. Ohranili so se le umetnost izdelovanja batika ter visoko razviti ples, gledališče, senčno lutkovno gledališče in orkestralna glasba gamelan.