Madžarsko nižavje, osrednji del velike kotline, ki je udrta sredi karpatskega loka; od ok. 1000 naselitveno območje Madžarov. Madžarsko sredogorje ga deli na Veliko madžarsko nižavje in Kisalföld, tektonski udorini, ki ju je Donava s pritoki (predvsem Tiso) na debelo prekrila z mladimi rečnimi sedimenti. Obrečne ravnice so ponekod porasle z gozdom, sicer pa na tem deloma s puhlico in deloma s peskom pokritem svetu ter v podnebju z vročimi poletji in mrzlimi zimami prevladuje stepna vegetacija (pusta). Prvotno so ta svet izkoriščali za pašo, v zadnjih 200 letih pa ga spreminjajo v obdelovalna zemljišča.
Dostopnost