• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
vagus [latinsko, ‘klatež’], nervus vagus, X. možganski živec, pomemben del parasimpatikusa. Oživčuje številne organe: s senzibilnimi vejami zunanji sluhovod, žrelo, grlo, požiralnik, želodec, z motoričnimi vejami pa skeletno mišičje grla (glasilke), gladko mišičje dihalnih organov (sapnice), črevesja (želodec, tanko črevo, tudi prečno potekajoč del debelega črevesa) in srce. Draženje vagusa povzroči bronhokonstrikcijo (zoženje sapnic), upočasnitev srčnega utripa, krepi peristaltiko, povečuje izločanje želodčnega soka in soka trebušne slinavke.

Sorodna gesla: bradikardija | parasimpatikus | vagotomija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek