razredni boj, boj med razredi za pozicijo moči v družbi. Po marksizmu je zgodovina človeštva nenehno sovražno spopadanje med vladajočimi in izkoriščanimi razredi. Tako kot je buržoazija premagala fevdalizem, naj bi proletariat premagal njo v socialistični revoluciji – po K. Marxu neizogibna revolucija, ki jo imperializem in reformna gibanja lahko samo odložijo. Postavki razrednega boja sta, prav tako po Marxu, vse hujše zaostrovanje razrednih nasprotij in razvita razredna zavest kot temelj organizirane akcije v razrednem boju. Z zmago proletariata naj bi nastalo končno stanje (brezrazredna družba). V njem naj bi bila odpravljena antagonizem med razredi in odtujitev človeka. Nemarksistično družboslovje oporeka zgodovinsko nujnost razrednega boja. Po mnenju večine njegovih predstavnikov vse večja proizvodnost ob državni socialni politiki zmanjšuje razlike med razredi in neenakost. Nasprotno pa sociologi, ki vedenje razlagajo biologistično, ugotavljajo, da sta razmejitev slojev in neenakost stalni; ker je po njihovem to dvoje izraz hierarhičnega reda in zato sprejeto pri nižjih razredih, se lahko razredni boj začne samo, kadar postane neenakost ekstremna ali povzroči absolutno poslabšanje.
Dostopnost