človeške rase, po deklaraciji organizacije UNESCO o rasah iz 1951 v antropološkem pomenu »skupina ljudi, ki se po svojih telesnih in večinoma dednih znakih jasno razlikuje od drugih skupin«. Človek (Homo sapiens) je danes razširjen po vsem svetu in se deli na več podskupin, ki se med seboj razlikujejo po številnih, dedno pogojenih znakih in njihovih kombinacijah. Razl. znaki so posledica razl. pogostosti posameznih genov in so se v določeni populaciji ustalili zaradi razl. delovanja evolucijskih dejavnikov (npr. zemljepisna ali socialno-kulturne izolacije), ki ovirajo prosto prehajanje genov med populacijami, in zaradi delovanja razl. selekcijskih pritiskov, npr. podnebnih razmer. Pomen selekcije se je v zgodovini človeštva nenehno zmanjševal. Najbolj očiten znak, ki ga uporabljamo za razdelitev na rase, je barva kože. V nasprotju z vrsto (species), ki je zaprt genski sistem, so rase odprt sistem, v katerem načelno ni ovir za križanje med pripadniki razl. skupin. Razlike med skupinami obstajajo zaradi nekdanje izolacije, ki je danes ni več. Če je skupina od drugih izolirana več zaporednih generacij, se med skupinami pojavijo statistično pomembne razlike. Splošno znana je razdelitev ras, ki upošteva poselitev skupin po celinah (osnovne človeške rase) in loči avstralide, evropide, negride, indianide ter mongolide. Zadnji dve skupini antropologi včasih združijo v eno. Poleg osnovnih ras, njihovih številnih različic in prehodnih oblik, kjer se dve populaciji stikata in mešata, obstajajo še izredno razl. rasni drobci.
Dostopnost