Slonokoščena obala (uradno ime République de Côte d'Ivoire, Republika Slonokoščena obala), država v z. Afriki, ob Gvinejskem zalivu, med Liberijo in Gano.

časovni pas zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura)
površina 322.463 km2, S–J 680 km, V–Z 600 km
prebivalstvo 16,5 mln., 51 preb./km2, letna rast 3,4 %, življenjska doba 50 let
glavno mesto Yamoussoukro, 192.000 preb., 250 km severozahodno od upravnega središča Abidjan, 3,5 mln. preb.
upravna razdelitev 49 departmajev (imenovanih po glavnih mestih); upravljajo jih prefekti
članstvo v organizacijah OZN (od 1960), AU, CEDEAO, UMOA, AKP, OIC
uradni jezik francoski; pomemben pogovorni jezik je diulski; več jezikov sudanskih ljudstev
denarna enota frank CFA/BCEA (oznaka XOF)


Naravne razmere
Ok. 550 km dolga obala je v v. delu nizka z lagunami, na Z skalnata. Za njo se razteza do 60 km široka obalna ravnina; v notranjosti se stopnjasto dviga do ravnikov (več kot 500 m nad morjem). Samo ob z. meji, kjer se razteza Gvinejsko višavje, je relief višji, in sicer v hribovju Nimba (1750 m). Vode odtekajo v smeri S–J (pomembnejše reke: Cavalla, Sassandra, Bandama, Comoé). Na J države prevladuje vlažno tropsko podnebje. To območje dobi tudi do 1300 mm padavin na leto, povprečna temperatura pa se giblje med 25 in 29 °C. V sušnih s. delih so letna nihanja temperature večja; tam je v deževni dobi (junij–oktober) 1200–1400 mm padavin. Decembra–februarja piha vroč saharski veter harmatan. Razmeroma hladni višji deli na Z države imajo povprečno do 2000 mm padavin na leto. Močvirja, porasla z mangrovami, in nasadi kokosovih palm ob obali prehajajo v notranjosti v tropski deževni gozd. Zaradi človekovih posegov (izkoriščanje lesa, krčenje gozda zaradi pridobivanja obdelovalnih površin) pa se je zelo skrčil (samo 17 % površine je še porasle z gozdom); ekološka škoda je velika. V notranjosti tropski gozd prehaja v savano, ta pa na S države v suho savano.

Prebivalstvo
Domače prebivalstvo sestavljajo pripadniki številnih, več kot 60 sudanskih ljudstev: Akani (Ašanti, Anjijci-Bavlejci, Abroni), Krujci (Betejci, Didi, Grebi, Krani, Vobejci), Lobijci, Mandejci (Mandinki, Guri, Dani), Senufi, Kulangi; v savani (na SZ) živijo pastirski Fulani. K tem prebivalcem moramo prišteti še ok. 4 mln. delavcev (delno sezonskih) iz sosednjih držav ter Sircev, Libanoncev in Evropejcev (posebej Francozov). Več kot polovica državljanov je mlajša od 20 let. Zaradi vedno večjega priseljevanja s podeželja v mesta živi danes 45 % prebivalcev v mestih. Največje mesto in gospodarsko središče je še vedno nekdanje glavno mesto Abidjan. Približno dve tretjini prebivalcev sestavljajo pripadniki naravnih verstev (sinkretizem), slaba četrtina je muslimanov in 12 % kristjanov. Katoliški redovi so ustanovili svoje misijone že pred francosko zasedbo (samostani, šole, bolnišnice). Čeprav je v zadnjih letih razvoj šolstva poudarjen, je več kot polovica prebivalcev nepismenih. Poleg univerze v Abidjanu, ustanovljena 1963, štiri visoke šole.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1960 je Slonokoščena obala predsedniška republika. Vodja države je predsednik; izvoljen je na neposrednih volitvah, in sicer za pet let. Imenuje predsednika in druge člane vlade. 1990 so se volitev lahko prvič udeležile druge stranke, ne le partija; ta obstaja od 1961. Zakonodajno telo je enodomni parlament (narodna skupščina) s 175 člani; izvoljeni so za pet let. Pravosodje je urejeno po francoskem zgledu. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Slonokoščena obala je vse do 70. let sodila med najnaprednejše države nekdanje Francoske Zahodne Afrike. Naraščanje cen za kavo in kakav na svetovnem trgu je sicer pripomoglo k blagostanju, vendar pa tudi – z evropskega zornega kota – k nerazumni porabi javnih sredstev. Kljub padcu cen kave in kakava v 80. letih sta kava in kakav še vedno temelj izvoza; načrti za industrijski razvoj so spodleteli. Pomembna je le predelava kmetijskih pridelkov, predvsem industrija palmovega olja, omeniti pa je treba še tekstilno industrijo in predelavo lesa. Poleg kave in kakava pridelujejo v državi še banane, ananas, naravni kavčuk, bombaž, predelujejo kokos in oljno palmo, pridelujejo riž, koruzo, proso, jam, maniok in arašide. Živinoreja (govedo, ovce, koze, perutnina) zadošča le delno za domače potrebe. V lagunah in ob obali je pomembno ribištvo. Sekanje dreves (dragocen les za izvoz) je od 1987 uradno omejeno. Znana so nahajališča železa, bakra, zlata, diamantov, boksita, titana, niklja in fosfatov; ob obali črpajo nekaj nafte in zemeljskega plina. Večji del energije pridobivajo v državi z izkoriščanjem vodne energije (jez na reki Bandama pri Kossouju). Razvoj prometa temelji predvsem na cestnem omrežju; to je posebej na J dobro. Edina železniška proga poteka od Abidjana proti S v sosednjo državo Burkina Faso. Pomembnejši morski pristanišči sta Abidjan in San-Pedro; v državi so tri mednarodna letališča.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 10,2 mlr. USD, 620 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 28 %, industrija 29 %, storitvene dejavnosti 43 %
uvoz (2001, ocena) 2,4 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 3,6 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 13,3 mlr. USD


Zgodovina
Severne pokrajine so bile od 13. st. pod vplivom kraljevine Mali. Po razpadu so se v 17. st. oblikovale manjše plemenske skupnosti. V 17. st. so nastale tudi prve francoske naselbine; 1843 je Grand-Bassam postal francosko oporišče. Od 1880 francoski vpliv tudi v notranjosti dežele. 1893 je bila razglašena francoska kolonija Côte-ďIvoire, 1895 vključena v zvezo Francoska Zahodna Afrika; 1958 je bila Slonokoščena obala kot avtonomna republika sprejeta v Francosko skupnost, 1960 je izgubila neodvisnost. V obdobju predsednika F. Houphouët-Boignyja (vladal 1960–93), ustanovitelja Demokratske stranke Slonokoščene obale (PDCI), se je država odprla proti Z in doživela hitro gospodarsko rast. Vse glasnejši kritiki med prebivalci so prisilili predsednika, da je po 1980 dopustil spremembe v vodilnih strukturah enostrankarske države. 1990 je bila izvršna oblast predsednika omejena; uveden je bil večstrankarski sistem in urad ministrskega predsednika. Po smrti Houphouëta-Boignyja (decembra 1993) je predsednik države postal H. K. Bédié; oktobra 1995 je bil znova izvoljen s 96,4 % glasov, toda opozicija je volitve bojkotirala. 1999 so ga strmoglavili z vojaškim udarom. Začasni voditelj Robert Guei je oktobra 2000 izgubil volitve proti Laurentu Gbagbu in začel z uporom. Do septembra 2002 so uporniki nadzorovali sever države. S posredovanjem Francije so se 2003 dogovorili o prekinitvi spopadov in oblikovanju koalicijske vlade; Gbagbo je ostal predsednik.

Umetnost
Umetniška ustvarjalnost je bila razvita na S pri Senufih (maske, podobe, bobni, medenina) in Lobijcih (rezbarski izdelki), na Z pa pri plemenih danskega in kranskega območja (maske, kultne podobe, izdelki iz medenine in brona). Etnične skupine v središču (npr. Bavlejci) izdelujejo skulpture, maske, statve za platno, glavnike in zlat nakit. Plemena, ki živijo v lagunah, predstavljajo s svojo umetnostjo povezavo z j. Gano (npr. Ašanti).

Sorodna gesla: Abidjan | Ašanti | Atiejci | Bédié, Henri Konan | Bingerville | Cavally | dansko in kransko območje | Francoska Zahodna Afrika | Grand-Bassam | Houphouët-Boigny, Félix | Kossou | Krujci | Lobijci | Senufi | Yamoussoukro | zahodna Afrika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek