utež,
1. merilna tehnika: predmet z določeno maso, ki se (kot primerjalna masa) uporablja pri tehtanju. Uteži v javni rabi morajo biti umerjene in jih je treba pregledovati. Dovoljeni odmiki so odvisni od vrste blaga in zahtevane natančnosti. Uteži umerjajo tako, da z njih odstranijo del mase; pri tem jih primerjajo s t. i. etalonsko utežjo, to hranijo v pooblaščenih laboratorijih.

Sorodna gesla: etalon | protiutež | vzmetno nihalo
2. matematika: faktor (pogosto v formulah numerične matematike), s katerim pomnožimo količino, ki ji moramo ohraniti relativno pomembnost glede na druge istovrstne količine.

Sorodna gesla: numerična matematika
3. šport: telovadno orodje, sestavljeno iz droga in dveh težkih plošč na koncih.

Sorodna gesla: dviganje uteži | ročka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek