avstrijska vinorodna območja in vina, Kelti so uvedli gojenje trte pred ok. 2400 leti, Rimljani pa ga še razširili. Posebno v obdobju Proba je bilo cvetoče obdobje vinogradništva na tem območju. V srednjem veku je pomembna vloga samostanov. V najboljšem obdobju je bilo na ozemlju sedanje Avstrije veliko več vinogradniških površin kakor zdaj. Po težkem obdobju v 16. st. so bile razmere dobre med vladanjem Marije Terezije. V 19. st. je po hudem zimskem mrazu 1866 nastopilo eno najhujših obdobij z razširitvijo filoksere in bolezni trte. V dobi prve obnove konec tega stoletja je prišlo do številnih izboljšav tako v sortimentu kakor gojenju trte. Danes obsegajo vinogradi 46.160 ha (2002). Pridelek je bil 2001 3,290.000 dt grozdja oz. 2,530.000 hl vina. Večino vina porabijo doma, letna poraba 30,2 l na prebivalca, izvoz je bil 2002 515.000 hl.
Sortiment obsega večinoma bele sorte (69,5 %). Najpomembnejše: Grüner Vetliner (zeleni veltlinec), Welschriesling (laški rizling), Riesling (renski rizling), Weisser Burgunder (beli pinot) idr. Rdeče sorte obsegajo 30,5 % vinogradov. Najpomembnejše so Blauer Zweigelt/fränkisch (modra frankinja), Blauer Portugieser (modra portugalka).
Po kakovosti so vina razdeljena v tele skupine: Tischwein (namizno vino), Landwein (deželno vino), Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (predikatno-vrhunsko vino). Predikatna vina lahko nosijo oznake: Kabinet, Spätlese, Auslese, Beerenauslese, Trockenbeerenauslese, Eiswein, Ausbruch, Strohwein (slamnato vino, vino osušenega grozdja). Kakovostna vina morajo doseči vsaj 73° Oe, predikatna pa 84° Oe (stopinje Öchsle). Od 1985 imajo zelo sodoben vinski zakon.

Vinorodna območja in njihove glavne značilnosti
Spodnja Avstrija: 59 % vseh površin, največ je zelenega veltlinca. Najbolj znani vinogradi so v dolini Donave (Krems-Wachau), zasajeni z renskim rizlingom.
Gradiščanska: 29 % vseh površin, ima zelo dobre pogoje za svetovno znana predikatna vina ob Nežiderskem jezeru.
Štajerska: 6 % vseh površin, območje suhih belih vin s podobnim sortimentom kakor pri nas v Podravju. Nekaj pridelajo tudi prijetnega rose vina, imenovana Schilcher, iz sorte Blauer Wildbacher (modra tična).
Dunaj: Ok. 0,7 % vseh površin, najmanjše območje, na katerem večino pridelka prodajo kot »heuriger« mlado vino v gostiščih v prijetnem predmestju Grinzing.

Sorodna gesla: Avstrija | beli pinot | Dunaj | Gradiščanska | laški rizling | modra frankinja | modra portugalka | Öchsle | renski rizling | Spodnja Avstrija | Štajerska | veltlinec | vinogradniška območja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek