Dürer [dírer], Albrecht, nemški slikar in grafik, *21.5.1471 Nürnberg, †6.4.1528 prav tam; po učni dobi v očetovi zlatarski delavnici se je izučil slikarstva pri M. Wolgemutu, 1490–94 učno potovanje v Strasbourg in Basel; 1494 se je v Nürnbergu poročil z Agneso Frey, 1494/95 prvič, 1505–07 pa drugič potoval v Italijo, zatem se je ustalil v Nürnbergu in deloval v svoji delavnici, 1520/21 potoval na Nizozemsko. Užival je mecenstvo vladarjev, bil prijatelj velikih humanistov, sodeloval pri duhovni prenovi svoje dobe in podpiral reformna prizadevanja M. Luthra, ne da bi se sam ločil od rimskokatoliške Cerkve. V svojem umetniškem ustvarjanju je ob svojih umetnostnoteoretskih spoznanjih prešel od srednjeveškega izročila pozne gotike k prerojeni umetnosti novega veka – k renesansi. Pobude, ki jih je iskal in sprejemal na svojih potovanjih, je v poznejši fazi svojega ustvarjanja predelal na samosvoj način in strnil v veliko, jasno in umirjeno obliko. Njegovo delo pomeni vrhunec umetniškega ustvarjanja v prelomnem obdobju, v katerem je živel; nekatere zvrsti grafične ustvarjalnosti (lesorez, bakrorez, risba) je tako po tehniki kot po vsebini in obliki povzdignil na raven avtonomne umetnine. Kot prvi nemški umetnik se je posvečal tudi teoriji likovne umetnosti (1525 poduk v meritvah, 1527 nauk o utrdbah, 1528 štiri knjige o proporcih). Njegov ohranjeni umetniški opus sestavlja 70 slik, 100 bakrorezov, 350 lesorezov in ok. 900 risb.
Dela: risani Avtoportret (1484, Dunaj, Albertina), Avtoportert (1493, Pariz, Louvre), lesorezni cikel Apokalipsa (1498), Paumgartnerjev oltar (1502/04, München, Alte Pinakothek), bakrorezni cikel Pasijon (1507–12), lesorezni cikel Mali pasijon (1509–11), bakrorez Vitez, smrt in hudič (1513), 45 barvnih perorisb za molitvenik cesarja Maksimilijana I. (1513–15), risana Podoba matere (1514, Berlin), Portret cesarja Maksimilijana I. (1519, Dunaj, Kunsthistorisches Museum).
Dostopnost