pooblastitev, upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu (pravni ali fizični osebi). Obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja, ki je bilo zanj podlaga. Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali drug pravni posel, velja tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oz. za ta posel. Pooblaščencu so dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščen, pooblaščencu, ki ima splošno pooblastilo, pa le posli, ki spadajo v redno poslovanje. Pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer prevzeti menične obveznosti, skleniti pogodbe o poroštvu, o poravnavi ali o razsodnikih in se tudi ne brez povračila odpovedati kakšni pravici. Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe kot pooblaščenca, če zakon ne določa drugače, s smrtjo pooblaščenca, prenehanjem pravne osebe oz. s smrtjo tistega, ki ga je dal.

Sorodna gesla: avtorizirati | delegacija | disponent | kompetenca | koncesija | legitimacija | poslovno pooblastilo | poslovodstvo brez naročila | pravni posel | prokura | zakoniti zastopnik | zaupnikov konto


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek