vzorčenje, 1. splošno:postopek za zajemanje vzorca, tj. manjšega dela celote; ta naj bi se po svojih lastnostih čim manj razlikoval od te celote. V statistiki, ki zadeva prebivalce, z vzorčenjem izberejo dovolj veliko število primerkov, nato pa z raziskavo lastnosti sklepajo o celotni populaciji. Dobljeni rezultati so vedno nekoliko napačni; napaka pa je zelo odvisna od kakovosti vzorčenja (število primerkov, način izbiranja). V tehniki (npr. strojništvo, metalurgija, geologija, procesna tehnika) iz snovi ločijo dovolj velik del in ga analizirajo. Če je vzorec dobro izbran, je mogoče sklepati, da ima preostala snov enake in vsaj podobne lastnosti.
Sorodna gesla: vzorec2. elektrotehnika:postopek pri spreminjanju analognih (zveznih) signalov v digitalne. Elektronsko vezje v enakomernih časovnih presledkih sproža analogno-digitalni pretvornik. Ta zmeri velikost (analognega) signala pri vhodu in na izhodu odda njegovo digitalno kodo. Vzorčenje je toliko boljše, kolikor manjši so presledki med meritvami oz. kolikor pogostejše je vzorčenje.
Dostopnost