konjunkturna politika, pojem za celoto ukrepov države za spodbuditev ali ustalitev konjunkture; del gospodarske politike. Cilji konjunkturne politike so med državami in v razl. časovnih obdobjih dokaj razl., vendar pa so temeljni dokaj stalni: stabilizacija ravni cen, visoka stopnja zaposlenosti in zunanje gospodarsko ravnovesje pri stalni in primerni gospodarski rasti. Razmerja med posameznimi cilji so pogosto konfliktna (magični trikotnik). Npr. ponovna vzpostavitev stabilne ravni cen navadno prizadene zaposlenost. Vsekakor pa ukrepi za umirjanje razvoja cen pogosto razgalijo strukturno brezposelnost, skrito za konjunkturnim pregrevanjem gospodarstva; razrešitev tega problema ni v prvi vrsti naloga konjunkturne politike. Ker je le redko mogoče izpolniti vse cilje konjunkturne politike hkrati, mora konjunkturna politika določiti prednostne; navadno pri tem misli na koristi najbolj ogroženih ciljev, torej na prizadevanja za polno zaposlenost. Še vedno pa ostaja nejasno, ali in v kolikem obsegu ukrepi konjunkturne politike vplivajo na samo gospodarsko rast. Najpomembnejša sredstva konjunkturne politike so instrumenti fiskalne politike, denarne politike (monetarizem) in dohodkovne politike; nosilci konjunkturne politike so poleg centralne banke in države tudi delodajalci in sindikati. Vsi cilji konjunkturne politike pa seveda niso enako pomembni za vse, saj ima vsak svoje interese (npr. sindikati si želijo čim večji delež pri razdelitvi dohodka, vlada ponovno izvolitev ipd.). Sodelovanje vseh nosilcev in delovanje v isti smeri je učinkovito le pri ekspanzivni, ne pa tudi pri restriktivni konjunkturni politiki. Posebno nevarnost za učinkovitost konjunkturne politike pomenijo posamezne vrste zakasnitev (t. i. lags). Zakasnitev pri spoznavanju: statistični podatki o gospodarski aktivnosti za neko obdobje so običajno dosegljivi šele po določenem času (nekaj mesecev po koncu obdobja), vendar pa je poznavanje teh pogoj za uporabo ustreznih ukrepov. Zakasnitev pri odločanju: zapletenost demokratičnih mehanizmov odločanja otežuje pravočasno uvedbo ukrepov fiskalne politike, ki sicer sami po sebi hitro učinkujejo. Zakasnitev pri učinkovanju: učinkovitost ukrepov denarne politike – te je sicer mogoče hitro sprejeti in uvesti – se pokaže šele v razmeroma daljšem času. – Da zaradi težavnosti določitve ne bi zakasnili pri uvedbi ukrepov konjunkturne politike, se poskuša politika države in centralne banke izogniti z usmerjanjem glede na srednjeročni razvoj proizvodnega potenciala (konjunkturno nevtralni proračun).
Dostopnost