preiskava,
1. medicina: ugotavljanje morebitnih bolezenskih znamenj.

Sorodna gesla: operacija | pozitiven | preventivni pregled
2. pravo: 1) prvi stadij rednega kazenskega postopka, ki se začne s sklepom sodišča na podlagi zahteve upravičenega tožilca, če sodišče spozna, da obstaja utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Namen preiskave je, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek, dokazi, za katere je nevarnost, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti ali da bi bila njihova izvedba povezana s težavami, in drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliščine primera smotrno, da se izvedejo. Preiskava ni vedno potrebna in praviloma ni obvezna. Ob določenih pogojih upravičeni tožilec lahko vloži neposredno obtožnico brez preiskave. 2) preiskovalno dejanje v kazenskem postopku, ki ga praviloma opravi policija na podlagi pisne odredbe sodišča in v navzočnosti dveh prič, če je verjetno, da bo pri preiskavi stanovanja in drugih prostorov (hišna preiskava) mogoče prijeti obdolženca ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek, ali da bo mogoče takšne sledove ali predmete najti pri preiskavi oseb (osebna preiskava). Ob posebnih, v zakonu določenih pogojih se lahko opravi preiskava še pred uvedbo kazenskega postopka, brez odredbe sodišča in tudi brez prič.

Sorodna gesla: neposredna obtožnica | obdolženec | ogled | preiskovalni sodnik
3. tehnika: preiskava materiala, preskušanje materiala.
4. pedologija: preiskava tal, postopek za ugotovitev fizikalnega, kemičnega in biotičnega stanja tal, zlasti glede njihove preskrbljenosti z rastlinskimi hranili.

Sorodna gesla: lisimeter


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek