1. luneta [francosko, ‘lunica’], polkrožno ločno polje nad pravokotnimi zidnimi odprtinami, v katerem je pogosto kiparski ali slikarski okras, tudi polkrožno okno nad vrati.

Sorodna gesla: lambrekin
2. luneta, nekdaj pri utrdbeni arhitekturi polkrožni okop.

Sorodna gesla: utrdba


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek