Termania - Veliki splošni leksikon

Iran (Îrân, uradno ime Jomhûrî-ye Eslâmî-ye Îrân, Islamska republika Iran), prej Perzija, država v jz. Aziji, med Kaspijskim jezerom na S in Perzijskim ter Omanskim zalivom na J.

časovni pas	srednjeevropski čas + 2,5 ure, poletni čas
površina	1,648.195 km2, S–J 1400 km, V–Z 1700 km
prebivalstvo	62,7 mln., 38 preb./km2, letna rast 3,3 %, življenjska doba 67 let
glavno mesto	Teheran, 6,58 mln. preb., 1100–1400 m nad morjem, ob j. vznožju gorovja Elburs na S države
upravna razdelitev	25 provinc (ostani); vodijo jih guvernerji; imenuje jih vlada
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945, ustanovni član), Načrt iz Kolomba, OPEC, OIC
uradni jezik	iranski (perzijski); pogovorni jezik tudi drugi iranski jeziki in turški jezik
denarna enota	rial (oznaka IRR)

Naravne razmere
Iran je pretežno gorata dežela, osrednji del zavzema Iransko višavje. Na vseh straneh ga obdajajo višji gorski hrbti: na SZ Armensko višavje in težko dostopni Kurdistan, na S gorovje Elburs (Damāvand 5670 m), ki se strmo dviga nad Kaspijskim jezerom, na J in Z gorski hrbti Zagrosa (4547 m), na V pa do 4000 m visoko gorovje na meji z Afganistanom in Pakistanom. Samo na JV se višavje postopoma spušča v Beludžistan. Osrednji del Iranskega višavja s slemenitvijo SZ–JV ima številne kotline, večinoma brez odtoka. Posebej negostoljubno je območje velike slane puščave Dasht-e Kavīr in puščave Lūt: pusta pokrajina s slanimi puščavami. Puščava Lūt je najnižja depresija v višavju (250 m nad morjem). Maloštevilne reke presahnejo v grušču na dnu kotlin. Na Z iranski del Mezopotamskega nižavja, sicer nižavja le v ozkem obalnem pasu Kaspijskega jezera ter Perzijskega in Omanskega zaliva. Podnebje v višavju je celinsko in suho, letna količina padavin (pozimi in spomladi) je manj kot 300 mm. Temperaturna nihanja zelo velika predvsem na območju slanih puščav v notranjosti (ekstremi med 50 °C poleti in –30 °C pozimi); tudi temperaturne razlike med dnevom in nočjo so velike. Edini bolj vlažni območji sta nižavje ob Kaspijskem jezeru in s. stran gorovja Elburs (1000–2000 mm padavin). Obale Perzijskega in Omanskega zaliva imajo vlažno, vroče in soparno podnebje, vendar je padavin malo. Več kot polovica celotnega površja Irana so puščave in polpuščave s trnastim grmičevjem, ponekod uspevata zimzeleno grmičevje in tropski sušni gozd. Bujnejši listnati gozd uspeva samo na s. strani Elbursa in ob Kaspijskem jezeru.

Prebivalstvo
Za Iran je značilna etnična in jezikovna raznolikost. Največ je Perzijcev (ok. 75 %); sodijo v indoevropsko jezikovno skupino (iranski jeziki). V to skupino sodijo tudi Kurdi in Luri na z. gorskem območju ter Beludži na JV. Na SZ in SV živijo turško govoreči Azerbajdžanci in Turkmenci. Drugi prebivalci so še Arabci in Armenci ter begunci iz Afganistana in Iraka. Ok. 3–4 % prebivalcev je nomadov. Najgosteje so naseljena območja mest na SZ, naseljenost pa je gostejša tudi ob Kaspijskem jezeru ter v kotlinah in dolinah gorskega območja. Ok. 55 % prebivalcev živi v mestih. Notranje višavje in JV sta – razen oaz – redko poseljena. Več kot 90 % prebivalcev je pripadnikov državne šiitske islamske vere. Ok. 5 % Kurdov, ki se bojujejo za avtonomijo, je sunitskih muslimanov. Drugi so pripadniki različnih islamskih sekt, judje in kristjani. Šolstvo so po »islamski revoluciji« močno islamizirali. Hitro naraščanje števila učencev zaradi visoke rasti prebivalstva in pomanjkanje učiteljev pa povzročata v šolstvu velike težave. Nepismenih je ok. 36 %. V državi je 22 univerz.

Državna ureditev
Po odpravi ustavne monarhije je bila aprila 1979 razglašena islamska republika. Po novi ustavi je osnova vseh predpisov šiitska islamska vera; obvladuje življenje v državi. Predsednika države neposredno izvoli ljudstvo (za štiri leta), po ustavnih spremembah 1989 je hkrati tudi predsednik vlade. Najvišjo avtoriteto v državi z neomejenimi pooblastili ima islamski verski poglavar oz. islamski svet. Zakonodajni organ je narodna skupščina (medžlis oz. skupščina islamskih svetov). Sestavlja jo 270 poslancev (mandat je štiri leta). Združljivost zakonov in uredb z načeli islama nadzoruje 12-članski ustavni svet (nadzorni svet), ki ga sestavljajo verski učenjaki in pravniki. Tudi pravosodje je urejeno po načelih islama. Najvišji pravosodni organ je petčlanski vrhovni svet sodstva. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Zaradi naftnega bogastva si je Iran v zadnjih desetletjih pridobil ključno politično vlogo na Bližnjem vzhodu, toda dolgotrajna vojna s sosednjim Irakom in padec cen nafte na tržišču sta gospodarstvo ohromila. Kljub širjenju industrije je več kot 40 % prebivalcev zaposlenih v kmetijstvu. Njiv je samo ok. 10 %. Zaradi suhega podnebja je pomembno namakanje (podzemni prekopi ali kanati). Zemljiška reforma (1962) je izboljšala razmere (vrnitev zemlje kmetom). Pomembne kulture so pšenica, ječmen, stročnice in sadje, v nižavju ob Kaspijskem jezeru pridelujejo riž, čaj, tobak, bombaž in agrume, v višavju sladkorno peso, grozdje in sredozemske drevesne kulture, ob Perzijskem zalivu pa sladkorni trst in dateljne. Za izvoz so pomembni tudi sveže in suho sadje, pistacije in mandeljni. Izvoz mesa, mleka, volne, krzna in kože; ribolov je pomemben v Kaspijskem jezeru (jeseter zaradi kaviarja). Še vedno je pomemben izvoz živil (predvsem žit, mesa in mesnih izdelkov). Najpomembnejša gospodarska dejavnost je izkoriščanje nafte in zemeljskega plina (90 % vrednosti celotnega izvoza). Nadzor nad črpanjem, predelavo in prodajo nafte ima izključno Nacionalna iranska naftna družba (NIOC). Najpomembnejša nahajališča so v pokrajini Kuzistan, za predelavo pa so pomembne rafinerije v Ābādānu in na otoku Khārk v Perzijskem zalivu. Po 2000 iranska vlada v državo skuša privabiti vlagatelje iz EU in Japonske, da bi modernizirali naftno industrijo; ZDA še vedno izvajajo ekonomske sankcije. Med drugimi naravnimi bogastvi so pomembni železo, baker, svinec, cink, nikelj, boksit, sol in črni premog. Razviti so petrokemijska, tekstilna industrija (tradicionalno izdelovanje preprog), predelovanje kmetijskih pridelkov, gradbeništvo, kemijska, lesna, kovinskopredelovalna in strojna industrija, proizvodnja vozil. Razmeroma gosto je cestno omrežje. Magistralne ceste so asfaltirane; pomembna je »azijska cesta«, ki povezuje državo s turško in pakistansko mejo. Glavno križišče v železniškem omrežju je Teheran. Pomembna je transiranska proga (1392 km), ki povezuje Bandar-e Torkeman ob Kaspijskem jezeru s pristaniščem Bandar-e Khomeynī ob Perzijskem zalivu. Prek Tabrīza poteka povezava s turškim železniškim omrežjem. Večja pristanišča so Bandar 'Abbās, Bandar-e Khomeynī, Būshehr, Khorramshahr in Ābādān; mednarodna letališča so Teheran, Širaz, Bandar 'Abbās in Ābādān. Nekdaj živahen turizem je zaradi zalivske vojne zamrl.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	107,9 mlr. USD, 1720 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 20 %, industrija 24 %, storitvene dejavnosti 56 %
uvoz (2001, ocena)	17,2 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	27,4 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	7,3 mlr. USD

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek