saintgermainska mirovna pogodba [senžermén- ∼], mirovna pogodba, podpisana v pariškem predmestju Saint-Germain-en-Laye v okviru versajskega miru (10.9.1919); podpisala jo je Avstrija s predstavniki petih antantnih držav, pozneje pa jo je podpisalo še 12 držav zmagovalk v prvi svetovni vojni. Saintgermainska mirovna pogodba je mednarodnopravno sankcionirala razpad habsburške monarhije, določila meje nove republike Avstrije, prepovedala njeno združitev z Nemčijo, urejala članstvo v Društvu narodov, določala avstrijsko odgovornost za vojno škodo, omejila oborožitev in število vojakov (na 30.000 mož) ter urejala odnose z naslednicami habsburške monarhije; zagotovila je pravice manjšin v Avstriji in države naslednice (Jugoslavijo, Češkoslovaško, Romunijo) obvezala, da morajo urediti zaščito manjšin. Saintgermainska mirovna pogodba je določila ureditev meje na Koroškem s koroškim plebiscitom. Nekatere določbe saintgermainske mirovne pogodbe še vedno veljajo.

Sorodna gesla: Gradiščanska | Koroška | koroški plebiscit | koroški Slovenci | pariška mirovna konferenca | pogodbe o zaščiti manjšin | Saint-Germain-en-Laye | sudetski Nemci | Štajerska | versajski mir


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek