mezolitik [grško-latinsko], srednja kamena doba, obdobje med paleolitikom in neolitikom (pribl. 8.–5. tl. pr. n. š.); mezolitik se je začel, ko se je končala ledena doba, nastopila otoplitev in so se znova razširili gozdovi. Ker so se te spremembe zgodile na razl. območjih v razl. času, mezolitik časovno ni enoten. Prav tako ni bil povsod hkraten prehod v poljedelsko-živinorejsko skupnost neolitika. Ljudje iz mezolitika so bili še vedno nabiralci in lovci, živeli so v sezonskih taborih, najraje ob vodah. V mezolitiku so postajale vse pomembnejše dejavnosti lov v alpskem pasu, ribolov in lov na morske sesalce, kot tudi nabiranje školjk. Pes je bil prva udomačena žival. Orodje je bilo narejeno iz mikrolitov (tardenoisien), uporabljali so tudi večje orodje, npr. kamnite sekire. Poznali so harpune, ribiške mreže, vesla in sani. Mrtve so pokopavali na pokopališčih posamič ali skupinsko, včasih tudi samo lobanje. V Sloveniji so najdišča iz mezolitika redka.

Sorodna gesla: campignien | Crvena stijena | ertebølska kultura | fioranska kultura | Jeriho | Lepenski Vir | Maglemose | mezo- | mikrolit | neolitik | Ofnet | paleolitik | skalne risbe | tardenoisien


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek