1. anamorfoza [grško, ‘deformacija’], po pravilih perspektive deformirano risana ali slikana upodobitev; v likovni umetnost, zlasti v manierizmu in baroku uporabljena metoda za kompenzacijo perspektivičnih popačenj pri nadnaravno velikih in visoko nad opazovalcem nameščenih upodobitvah, da bi jih ta videl v običajnih proporcih.
Sorodna gesla: barok | manierizem | perspektiva2. anamorfoza, za normalen pogled popačeno upodobljen predmet, katerega pravilna oblika je pri gledanju iz določenega zornega kota vendarle vidna; znamenit primer je zverižena lobanja na sliki H. Holbeina mlajšega: Poslanca (1533, London, National Gallery).
Dostopnost