Beneška Slovenija (italijansko Slavia Veneta [slávija véneta], Benecia [benéča]), hribovito območje med slovensko-italijansko državno mejo in Furlanskim nižavjem v Videmski pokrajini v sv. Italiji. Poleg Nadiške in Terske doline k Beneški Sloveniji prištevajo tudi Rezijo ter Kanalsko dolino. V prvi polovici 8. st. so območje poselili Slovenci; 1077–1420 so živeli pod oblastjo oglejskih patriarhov; do 1797 so v Beneški republiki kot mejaši uživali veliko samoupravo, ki so jo nato francoske in avstrijske oblasti odpravile; zato so na manifestativnem »plebiscitu« 1866 prebivalci Beneške Slovenije potrdili priključitev k Italiji. Sledila je načrtna italianizacija, združena z emigracijo prebivalcev iz agrarno zaostalega območja. V Beneški Sloveniji so 1911 našteli 36.178 Slovencev, po današnjih ocenah jih je doma še največ 15.000, vsaj toliko pa v Furlanskem nižavju. Po drugi svetovni vojni je med slovenskimi kulturnimi pobudami morda najpomembnejša ustanovitev zasebne dvojezične šole v Špetru Slovenov 1986. Po potresu 1976 nekaj poskusov za gospodarsko oživitev Beneške Slovenije.
Dostopnost