protekcionizem [latinsko], gospodarski in trgovinsko-politični sistem, nasprotje prosti trgovini, ki poskuša domačo proizvodnjo (praviloma posamezna gospodarska področja, kot so kmetijstvo, rudarstvo, tekstilna industrija idr.) zavarovati pred tujo konkurenco z uvedbo zaščitnih carin, uvoznih kontingentov in uvoznih prepovedi (prohibitivni sistem). Prvo teorijo protekcionizma so razvili zagovorniki merkantilizma, pozneje so idejam o prosti trgovini klasične šole nasprotovali A. Hamilton in H. Ch. Carey (ZDA) ter F. List (Nemčija) s svojo teorijo o vzgojni carinski zaščiti. Protekcionizem je v praksi nastajal po 1890 (nadomestil je liberalizem) kot posledica številnih vojn in avtarkičnih hotenj posameznih držav, predvsem ZDA in Nemčije, ki so se upirale popolni liberalizaciji svetovne trgovine, kot jo je zagovarjala Velika Britanija, dokler se tudi same ne bi industrializirale do te mere, da bi bile konkurenčne na svetovnem trgu. Značilno je, da protekcionizem sicer načeloma sprejema teorijo in filozofijo liberalizma, vendar od nje odstopa, ko je treba zavarovati domače gospodarstvo. Po svetovni gospodarski depresiji 1929–33 se je protekcionizem sprevrgel v intervencionizem, ki se ni več zadovoljil le z omejevanjem in nadzorom zunanje trgovine, ampak je pomenil neposredno poseganje države v sam notranji gospodarski proces. Po 1947 so se države podpisnice havanske listine in pozneje države članice GATT obvezale k odpravi protekcionizma, bile so dokaj uspešne, čeprav se je protekcionizem pozneje v 70. letih spet pojavil v obliki neoprotekcionizma.
Dostopnost