glavonožci (Cephalopoda), razred morskih mehkužcev, dvostrano somernih, spola sta ločena; lupine nimajo ali pa je slabo razvita (pogosto je skrita pod kožo), zunanjo lupino ima le brodnik. Prednji del noge je preobražen v lovke, zadnji pa v lijak; glava je ločena od trupa, čeljusti so podobne papagajevemu kljunu, imajo velike oči, ki so po zgradbi in funkciji podobne lečastim očem pri vretenčarjih; okrog ustne odprtine so razporejene lovke, pokrite s priseski in kaveljci, z njimi lovijo hrano, se premikajo in jih uporabljajo pri razmnoževanju. Telo je obdano z mišičnim plaščem; v plaščni votlini, obrnjeni proti glavi, so škrge, izvodila parnih ledvic, neparne zarodne žleze in črevesje. V zadnji del črevesa se izliva črnilna žleza, ki izloča temno barvilo. Glavonožci lahko s posebnimi celicami v koži hitro spreminjajo barvo. Z iztiskanjem vode skozi lijak sunkovito plavajo nazaj, s premikanjem lovk in z bočno plavutjo (samo deseterolovkarji) pa naprej. Glavonožci so plenilci (prehranjujejo se z ribami, raki in školjkami). Imajo dobro razvite možgane, občutljiva čutila in so zelo gibljivi, vse te značilnosti jih uvrščajo med najbolj razvite mehkužce. Glavonožci dosežejo dolžine od 2 cm (Idiosepius) do 18 m (Architeuthis). Glede na število škrg razlikujemo četveroškrgarje (Tetrabranchiata, sem sodijo le tri vrste, npr. indijski brodnik), in dvoškrgarje (Dibranchiata; sem sodijo vse druge še živeče vrste); slednji imajo črnilni mešiček, ki ga izpraznijo ob nevarnosti. Dvoškrgarji se glede na število lovk delijo na deseterolovkarje (Decabrachia), npr. navadna sipa in ligenj, in osmerolovkarje (Octobranchia), npr. hobotnica, papirnata ladjica. Prvi glavonožci so se pojavili že v kambriju, zelo številni pa so bili v juri in kredi.
Dostopnost