kitara (špansko guitarra), brenkalo z resonančnim trupom, vbočenim na obeh straneh, s prečkami in največ šestimi strunami. V Evropi jo poznajo od 13. st., v Španiji je postala narodno glasbilo. Havajska kitara se je razvila iz ukulele, večinoma je opremljena z električnim ojačevalnikom, za igro na njej sta značilna glissando in vibrato.

Sorodna gesla: arpeggione | cister | električna kitara | glasbila | glissando | kvinterna | strunska glasbila | španska glasba | ubiralka | ukulele | vibrato | vihuela


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek