ovčarski psi, razl. pasme velikih, volkovom podobnih psov (»volčjaki«), navadno temnejše barve; kratko- ali dolgodlaki; s stoječimi ali vsaj prepognjenimi uhlji; močno razvita čutila; vzdržljivi, pozorni in dovzetni za učenje: uporabljajo jih v razl. namene, kot čuvaje, policijske pse, vodnike slepih. Najpomembnejši predstavnik je nemški ovčar, ki so mu blizu belgijski ovčarji: groenendael, malinois, tervueren; francoski ovčarji: briard, pikardijski ovčar; avstralski govedar. Iz podobne podeželske vzreje islandskega ovčarskega psa, križanega z borzojem, izvirata škotski ovčar (collie) in šetlandski ovčar.

Sorodna gesla: barb | bobtail | borzoj | briard | groenendael | kelpie | malinois | nemški ovčar | pikardijski ovčar | šetlandski ovčar | škotski ovčar | tervueren


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek