endogamija [grško],
1. etnologija, sociologija: pravilo sklepanja zakonskih zvez, ki zapoveduje iskanje zakonskega partnerja v svoji svoji skupini (vasi, klana, družbenega razreda); nasprotno eksogamija, ki prepoveduje zakonske zveze med pripadniki iste skupine. Endogamija v pravem pomenu je razmeroma redka (kaste), v širšem pomenu pa skoraj povsod razširjena (pri čemer se lahko več eksogamnih skupin združi v endogamno skupnost).

Sorodna gesla: eksogamija | endo- | kasta | klan | sorodstvene poroke | zakonska zveza
2. genetika: nastanek potomstva organizmov, ki so v sorodu. Zaradi množenja enakih dednih zasnov povzroča izenačevanje posameznikov v rodu in zmanjšuje sposobnost prilagoditve na spremembe okolja. V fenotipu se pogosteje izrazijo recesivne zasnove, ki so velikokrat negativne (dedne bolezni) in lahko povzročijo degeneracijo. Pri vzreji določenih živalskih (hišne živali, govedo) in rastlinskih (okrasne in uporabne rastline) vrst endogamijo namenoma sistematično uporabljajo.

Sorodna gesla: dedne bolezni | degeneracija | družina | fenotip


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek