Korint ([korínt], Kórinthos [kórintos]), pristanišče v Grčiji, glavno mesto okrožja Korint (2289 km2, 140.000 preb.), ob Korintski ožini, ki Peloponez povezuje z grško celino in je na tem mestu prekinjena s 6 km dolgim, 1881–93 zgrajenim Korintskim prekopom; ta povezuje Saronski zaliv na V in Korintski zaliv (Lepantski zaliv) na Z; 30.000 preb.; sedež episkopije; trgovsko središče; rafinerija nafte, živilska industrija, vinogradništvo. Večkrat uničen v potresih. Stari Korint (Paleokórinthos) leži 5 km proti JZ, ob vznožju hriba z utrdbo, imenovano Akrokorint (Akrokórinthos).
Zgodovina: 8.–6. st. pr. n. š. eno od prvih grških trgovskih mest s številnimi kolonijami na Jonskih otokih (Krf, Lefkas), na Siciliji (Sirakuze), v Epiru, zdajšnji Albaniji in na polotoku Halkidika; prodaja korintske keramike po vsem svetu. Tudi to, da so Atene ogrozile korintsko trgovinsko in kolonialno politiko, je bil eden od razlogov za peloponeško vojno (431–404 pr. n. š.), v kateri je Korint skupaj s Šparto premagal Atene. V korintski vojni (395–387 pr. n. š.) je Korint skupaj z Atenami, Bojotijo in Argosom nastopil proti špartanski politiki, ki je težila k hegemoniji; 337 je bil tam sedež korintske zveze, ki je bila podrejena Makedoniji; 146 pr. n. š. so Korint osvojili in porušili Rimljani, šele 44 pr. n. š. ga je Cezar na novo ustanovil kot rimsko kolonijo; 51/52 n. š. je Pavel v Korintu ustanovil krščansko občino; vnovična pozidava mesta pod Hadrijanom in Herodom Atikom. Korint so 267 porušili Heruli, 395 Zahodni Goti in Alarik; ruševine iz srednjega veka na Akrokorintu; vas Stari Korint so po 1858, ko jo je prizadel potres, opustili. Poleg Apolonovega templja (sredina 6. st. pr. n. š.) so med izkopavanji (od 1896) odkrili pomembne ostanke stavb, večinoma iz rimske dobe.
Dostopnost