visoka integracija (angleško Large Scale Integration, kratica LSI), tehnologija izdelave integriranih vezij; omogoča združitev in povezavo do pribl. 50.000 tranzistorjev. Širina povezav in dimenzije posameznih tranzistorjev so pribl. 1–5 µm. Uporablja se predvsem v digitalni tehniki, za izdelavo zahtevnih elektronskih vezij (npr. kalkulatorjev, digitalnih ur, krmilnikov). Elektronske komponente, izdelane z visoko integracijo, so zanesljive, poceni, majhne in porabijo malo energije. Pomnilnik, izdelan z visoko integracijo, vsebuje pribl. 40.000 tranzistorjev in lahko shrani za 16-Kbitov informacij, 16-bitni mikroprocesor pa vsebuje pribl. 50.000 tranzistorjev.
Hiter razvoj digitalne tehnike je omogočil zmanjšanje elementov na nekaj nm. Število tranzistorjev, ki jih je mogoče namestiti na približno enako velik čip, naglo narašča. Visoka integracija je bila predhodna stopnja zelo visoke integracije; na podlagi te je izdelan 4-megabitni pomnilnik. Na površini približno kvadratnega centimetra je imel nameščenih več kot osem milijonov komponent. Ta pomnilnik je lahko shranil vsebino 300 tipkanih strani.

Sorodna gesla: digitalna tehnika | integrirano vezje | mikroprocesor | polprevodniki | pomnilnik | stopnja integracije


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek