indijske pisave, sistemi pisav, ki se uporabljajo v Indiji, Indoneziji, Mjanmaru, Tibetu, Vzhodnem Turkestanu, Šrilanki; vsi so nastali iz brahmijske pisave. Brahmijska in kharošthijska pisava sta (po še vedno neprepričljivo pojasnjeni pisavi indske kulture) najstarejši indijski pisavi; obe sta se pojavili najprej v napisih iz 3. st. pr. n. š. (Ašoka); kharošthijska pisava (teče z desne proti levi, običajna le v s. Indiji) od 4. st. ni več v rabi. Za indijske pisave je značilno, da vsebuje vsak znak za soglasnik tudi samoglasnik a (za soglasnikom ni zapisan, medtem ko so drugi samoglasniki nakazani s pomožnimi znaki) in da so soglasniške skupine združene v enem znaku (ligature). Naslednica brahmijske pisave, (deva-)nagarijska pisava (od 9. st.), je najbolj razširjena; v njej sta danes pisana in tiskana sanskrt in hindi.
Dostopnost