geto [hebrejsko-italijansko], mestna četrt, v kateri so morali živeti Judje ločeno od drugih mestnih prebivalcev. V Evropi razširjeni od poznega srednjega veka; ime je prvič izpričano 1531 za beneško judovsko četrt (ustanovljena 1516). Z emancipacijo Judov v 19. st. so bili geti postopoma odpravljeni; nacionalsocialistični režim jih je spet uvedel v zasedenih vzhodnoevropskih mestih; 1943 upor v varšavskem getu. – Danes splošna označitev za stanovanjsko četrt nižjih slojev ali manjšin.