vrtinčarji (Turbellaria), razred ploskih črvov; živijo v morju in celinskih vodah, redkeje na kopnem; sploščeno nečlenjeno telo je pokrito s plaščem migetalk; pri manjših vrstah rabijo za premikanje; oči, tipalne krpe, vohalni in ravnotežni organ so povezani s parnim živčnim vozlom v glavi (možganski ganglij), od tod vodijo štiri živčne vrvice do živčne mreže v telesu; izločanje poteka prek številnih protonefridijev (ledvica); črevesje je navadno močno razvejeno in se slepo končuje; so dvospolniki. Vrtinčarji so večinoma plenilci ali se hranijo z mrhovino. Zelo veliko sposobnost za regeneracijo imajo planarije, ki živijo v celinskih vodah. Kot relikt iz ledene dobe živi v hladnih gorskih potokih do 2 cm velika temna Planaria alpina. Le nekaj mm meri Microstomum lineare; v njem so delujoče ožigalke požrtih hider (trdoživnjaki). V tropskem deževnem gozdu živijo do 60 cm velike kopenske planarije. Nekatere vrste vrtinčarjev ustvarjajo s prečno delitvijo verige (Catenulida). Številne vrste so zajedavci.

Sorodna gesla: ciliarno gibanje | ledvica | ploski črvi | regeneracija | trdoživnjaki | trpežno jajčece | zimska jajčeca


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek