Milet (Miletos [milétos]), zdaj Bayük Menderes, v antiki mogočno grško mesto v Joniji, ob izlivu maloazijskega Menderesa v Egejsko morje; v 2. tl. pr. n. š. kretska in nato mikenska naselbina, v 11. st. grška naselbina. Milet je od 630 pr. n. š. ustanovil ok. 80 kolonij, posebej na obalah Črnega morja. V 6. st. pr. n. š. najpomembnejše mesto grškega sveta, domovina jonskih naravoslovnih filozofov. 494/493 so ga uničili Perzijci, po 479 član atiške pomorske zveze; vnovič zgrajen s pravilnim tlorisom (ulice se križajo pod pravim kotom). Milet je v pozni antiki zaradi zapeščenitve pristanišča izgubil pomen. Nad poljem z ruševinami mesta (nemška izkopavanja od 1899) se dvigajo mogočne ruševine gledališča (4. st. pr. n. š., rimska prezidava), Favstinine terme (2. st. n. š.) in močno razprostranjeno območje s. trga; skozi slavna vrata miletskega trga (2. st., rekonstrukcija v berlinskem Pergamonskem muzeju) je bilo mogoče priti na j. trg.
Dostopnost